Žan Košir, deskar na snegu
Preberite kako Žan Košir doživlja svoje tekme ter kaj se dogaja v zakulisju tekmovanj in priprav na športne dogodke.
Z mislimi v Španiji
Avtor: Žan Košir
Datum: 15. 2. 2017
V letošnji sezoni sem načrtoval dva vrhunca, pri čemer je bil prvi domača tekma svetovnega pokala na Rogli. Sicer je bilo veliko ugibanj in dvomov o moji vrnitvi na tekme najvišjega ranga, vendar sem sam pri sebi imel jasen načrt, ves čas se pripravljati na meji svojih zmogljivosti, ter nastopiti takoj, ko bom čutil primerno formo. Na treningih sem stopnjeval hitrost in bil vedno hitrejši, a čakal me je še zadnji izziv - vse to prenesti na tekmo. Že po prvi kvalifikacijski vožnji na Rogli je bilo jasno, da je v nogah ostalo dovolj moči in občutka, po drugi pa je bil izid sanjski, saj sem postavil skupno najboljši čas. Nisem se obremenjeval s tekmeci in uvrstitvijo v finale. V glavi sem bil miren.
Taktika v izločilnih bojih je bila jasna, agresiven štart in apadalna vožnja. Prva dva tekmeca sem izločil brez težav, kjub temu, da je bil med njima tudi vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala. Vpolfinalu sem tako čutil dovolj svežine in dodal še nekoliko tempa, ter tako kontrolirano držal prednost pred nasprotnikom, nato pa mogoče za trenutek popustil v koncentraciji in tik pred ciljem nekoliko nespretno zapeljal v luknjo, ki je nastala na predzadnjem zavoju, ter izgubil hitrost in ter za pičlih osem stotink izgubil boj.
Tako mi je preostal le boj za tretje mesto, kjer pa sem do cilja ohranil dovolj pednosti in se tako povzpel na zmagovalni oder. Zanimivo je, da sem od olimpijskih iger na vseh veleslalomih stal na zmagovalnem odru, v časovnem obdobju nekaj manj kot treh let.
Logično se sedaj v mojih mislih vse pogosteje pojavlja nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo sredi marca v španski Sierra Nevadi. Pustimo se presenetiti.
Se beremo!
V Grčijo po mir in navdih
Avtor: Žan Košir
Datum: 8.8.2015
Tako na olimpijsko sezono, kot na sezono, v kateri sem bil najuspešnejši v svetovnem pokalu, sem se v poletnih mesecih pripravljal na grškem otoku Lefkas. Tam sem namreč našel potreben mir in navdih. Menjava okolja vedno prinese napredek, ko zjutraj svoje telo prebudiš v turkizno modrem morju, nato pa nadaljuješ trening vzdržljivosti v goratem delu otoka, kjer so temperature ob rahlem vetriču spomladanske, veš da si izbral pravi kraj. Moči sicer ne mores krepiti drugje kot v fitnesu, a je tudi tam občutek povsem drugačen, saj iz zvočnikov ni slišati že prevečkrat poslušanih pop uspešnic ampak le grške ritme, ki so sprva smešni, nato pa ti pridejo v kri. Tudi ljudje, ki trenirajo okoli tebe ne izgledajo kot , da bodo vsak trenutek eksplodirali od testosterona, ampak so sproščeni domačini v raztegnjenih oblačilih, nekateri med njimi tudi odlični športniki, predvsem nogometaši in košarkarji.
Logično sem tudi letos izbral ta otok za moj poletni kamp, z namenom, da se dokončno regeneriram in pozdravim svoje telo. Le to žal se ni pripravljeno na polne obremenitve, saj po vsakem pretežkem treningu občutim posledice, zato moram biti izredno pazljiv, da ne prekoračim varnega obremenjevanja, kar se mi sicer vsaj enkrat na teden zgodi in zelo zruši ravnovesje. Vendar moram vztrajati, dokler se trend ne začne obračati v željeno smer. Predvsem veliko plavam, kolesarim, ter redno hodim v fitnes. Tu sem pretekla leta v popoldanskih urah praviloma izkoriščal veter in s padalom v roki in desko pod nogami rezal morsko gladino (kiteboarding). Letos pa se moram v tem delu dneva zadovoljiti s knjigo ali fotoaparatom v roki.
V Grčiji ostajam do sredine avgusta, nato pa bom glede na testiranja pripravljenosti doma, oblikoval plan treningov za jesen.
Pogrešal sem karavano svetovnega pokala
Avtor: Žan Košir
Datum: 12.2.2016
Začetek leta ni prinesel pričakovanega povratka v svetovni pokal, kar sem si potihoma želel, saj je Rogla konec januarja gostila eno izmed tekem letošnje sezone, vseeno pa sem bil cel teden prisoten na prizorišču. Kljub profesionalnosti in višku tekmovalnosti tekom dirk, pa je moj odnos z nasprotniki, v prostem času zelo prijateljski. Kaj ne bi bil, saj sem z nekaterimi zadnjih 17 let, skupaj preživel skoraj več časa, kot s svojima bratoma. Logično sem komaj čakal, da se na Rogli ponovno srečam z njimi in jih objamem ali jim vsaj stisnem roko. Iskreno sem začutil, da me pogrešajo in si me želijo nazaj na tekme, seveda verjetno tudi iz razloga, da me premagajo, ampak to je del naše poklicne deformacije, tako sem raje debatiral o tem kako se odvija njihovo privatno življenje, kako so preživeli poletje, kako si urejajo svoja stanovanja, kaj nameravajo početi po sezoni in podobno. Seveda na koncu nismo mogli brez obujanja spominov na pretekle sezone, ter analiziranja kako bi danes določene poteze spremenili. Res sem pogrešal ta druženja.
Seveda sem svoj čas izkoristil tudi za lažje treninge, tako na snegu kot v telovadnici, udeležil sem se tudi uradnih treningov, kjer sem treniral skupaj z ostalimi reprezentancami in po temeljitem ogrevanju, naredil tudi nekaj voženj na čas. Ko se vklopi štoparica, postanem drug človek, za trenutek sem pozabil na vse bolečine, ki mi še zmeraj onemogočajo normalne treninge in se počutil živega. Da pa je bil trenutni užitek se večji, sem na treningu vztrajal toliko časa, da sem uspel postaviti najboljši čas na progi. Nekateri težko razumejo, da sem še vedno sposoben peljati hitreje kot konkurenca, na drugi strani pa mi telo ne dovoljuje niti polovične kolečine in intenzivnosti kot sem jo bil vajen v preteklih sezonah. Ampak večina ne pozna ozadja, ne ve, da se moram pred in po vsakem treningu temeljito raztezati, opraviti masažo, narediti preventivne vaje, kar mi vzame najmanj tri ure samo, da sploh lahko normalno hodim. Da lahko sploh pridem na trening. Tako je, ko imas poškodovano hrbtenico, ampak treba je biti potrpežljiv in verjeti, da se telo obnavlja in narediti vse kar je v tvoji moči, da mu pri tem pomagaš. Vem, da še zmeraj marsikomu ni jasno kako potem lahko pridem na trening in premagam vse, a večina pozablja, da sem bil na treningih vedno brez konkurence, tako da tudi s slabšo fizično pripravljenostjo lahko izkoristim svojo tehniko in vozim konkurenčno. S tem sem izpolnil vsaj najosnovnejši cilj letošnje sezone, ki je bil, da ne izgubim stika s konkurenco. To potrditev sem dobil na vseh treningih, seveda pa me je telo po vsakem treningu resno opozorilo, da naj se ne igram z zdravjem.
Dokončno sem tudi moral sprejeti odločitev, da se na tekmovanja ne bom vrnil toliko časa, dokler se ne pozdravim, kdaj pa je tudi zame to zgolj retorično vprašanje.
Po adrenalinskem preživljanju poletja
Avtor: Žan Košir
Datum: 20.8.2015
Adrenalinsko preživljanje poletja na grških plažah s kajtom v roki, sem zamenjal za mirnejše okolje, s kupom knjig in presežkom časa za razmislek. Počasi se je krivulja začela obračati navzgor in sanacijski načrt je prinesel prve rezultate. Trenutno sem polno zaposlen s kondicijsko pripravo, po še vedno prilagojenem programu, s ciljem povratka na polne obremenitve.
Vseeno pa sem našel nekaj načinov kako sprostiti svoj adrenalin, predvsem go kart in štirikolesnik sta mi omogočila, da sem ohranil občutek za hitrost in potrditev, da še vedno znam.
Intervju z Žanom
Avtor: Žan Košir
Datum: 29.5.2015
Znotraj sebe si vsak želi in upa, da se mu uresničijo sanje vsakega športnika, to pa je trenutek, ko ti okoli vratu obesijo olimpijsko kolajno, takrat se ti v nekaj sekundah zavrti film o vseh treningih in naporih , ki si jih vložil v dosego zastavljenega cilja, nato pa sledi le še iskren nasmeh na ustih in neskončno zadovoljstvo, ter sprostitev ogromne količine energije, ki je bila pred tem zavrta zaradi vsega stresa, oziroma strahu pred neuspehom, ki se kopiči pred vsakim pomembnim življenskim preizkusom. Še sedaj so sveži spomini, ko smo iskali sponzorje, ki bi podprli moje projekte. Sam vase si težko toliko prepričan, saj je šport izjemno nepredvidljiva branža in vsak, ki razmišlja realno ve, da nihče ne more garantirati uspeha, tu je nešteto faktorjev, od trenerjev, sreče pri poškodbah, omejitve tvoje genetike, opreme, dnevne forme in še bi lahko naštevali. Potem pa je prisel trenutek, ko smo uspeli prepričati partnerje v našo zgodbo in je bilo potrebno ljudem na ‘štiri oči’ predstaviti svoje cilje. Ko sem prvič vstopil v poslovno stavbo družbe Petrol in se spoznal z njihovim marketingom, so bile v moji glave le želje, nato pa sem v sproščenem pogovoru jasno poudaril, da je moj cilj osvojitev olimpisjke medalje, v tistem trenutku sem se zavedal, da ne govorim več le o željah, ampak o konkretnih ciljih in odgovornosti, ki sem si jo naložil. Šele potem sem začel verjeti, da mi bo uspelo in drugega scenarija sploh ni bilo.
Sezono kasneje pa ste najprej posegli po medalji na svetovnem prvenstvu, na koncu pa postanete še absolutni kralj svetovnega pokala?.
Res je, praktično v 365 dneh sem osvojil vse kar se v mojem športu osvojiti da. Sam sem najbolj ponosen na osvojitev velikega kristalnega globusa, ki je v mojih očeh najtežje dosegljiva lovorika vseh zimskih športov, ki delujejo pod organizacijo FIS. Ko sem bil mlajši sem si nekako se predstavljal, da lahko na eni izmed tekem posežem po stopničkah, občudoval pa sem šampijone, ki so serijsko stali na odru za zmagovalce, to se mi je takrat zdelo nepredstavljivo. A počasi se daleč pride, vsako leto sem izboljševal sistem svojega dela, vsako leto sem bolje poznal delovanje svojega telesa in ko pogledam dosezke pretekle sezone in občutke, ki sem jih zraven doživljal, se mi ti uspehi ne zdijo nič posebnega, prav nasprotno, po vsaki tekmi sem imel občutek, da bi lahko marsikaj naredil se boljše, a to le kaze, da sem bil pač v zelo dobri formi. Je pa pri večini zimskih športov specifično to, da imamo po vsaki sezoni skoraj 8 mesecev tekmovalnega premora. V tem času se trdo trenira, a glava kar prevec pozabi kako je stati na štartu, tako je vsak nov začetek iz psihološkega vidika zelo stresen, saj ti forma iz pretekle sezone popolnoma zbledi in jo je potrebno ponovno zgraditi.
Ste pa s svojimi uspehi naredili veliko na prepoznvnosti vašega športa.
Deskanje na snegu, snowboard, je eden izmed lepših zimskih športov, sam sem zagovornik, da se večina rekreativcev preveč ozko usmeri in se ukvarjajo le s športi, ki jih poznajo iz otroštva. Sam v prostem času z vseseljem stopim na drsalke, tekaške in alpske smuči, ter tako nisem prikrajsan za užitke, ki jih ponuja posamezna panoga. Deskanje je mlad sport in marsikdo ima napačne predsodke, da gre za mladino, ki le zeli iztopati v družbi in se zato ukvarja z njim. Slovenska javnost je skozi moj primer zelo lepo sprejela naše uspehe in videla, da je tako kot drugje za uspeh treba garati, s čimer se je naredil glavni premik v željeno smer, to pa je, da čimvec otrok spodbudimo k športu. Sam sem pogosto gost osnovnih šol in dobivam občutek, da jih moj šport res zanima in jim je potrebno dati možnost, da se v njem preizkusijo. Obenem pa je vse skupaj lep dokaz, da kot športnik ob podpori sponzorjev, ki ti omogocijo potrebne pogoje, lahko narediš veliko družbeno koristnega, kar pa je namen naše zgodbe.
Kako vidite sebe v prihodnosti.
Neizmerno si želim vztrajati do naslednjih olimpiskih iger in loviti 12 stotink sekunde, ki so mi zmanjkale do zlate medalje. Na drugi strani pa se zavedam, da je športna kariera le en del mojega življenja in je počasi potrebno svoj pogled usmeriti malo dlje v prihodnost. Sam sem postal blagovna znamka, ljudje ob besedni zvezi Žan Košir, dobivajo različne asociacije, vsi pa me najlažje prepoznajo, če bi ves čas hodil naokoli z rdečo čelado na glavi. Smeh... Zanimivo bi se bilo po končani karieri preizkusiti v malo drugačni vlogi, a še zmeraj opravljati delo in pomagati k uspešnosti gospodarskih družb, ki sedaj zvesto verjamejo vame.
Cilj sezone z osvojitvijo medalje na Svetovnem prvenstvu izpolnjen
Avtor: Žan Košir
Datum: 27.1.2015
Kljub vsemu ti vloga favorita se ne zagotavlja medalje, prav tako ne prinaša nobene prednosti, zato sem se moral zelo potruditi in odmisliti pritisk, ki se je ustvaril z mojimi uspehi Na koncu sem v paralelnem veleslalomu uspel priti do srebrne medalje, ki je moja prva na svetovnih prvenstvih, tako sem izpolnil pred sezono zastavljen cilj.
Vsi vemo, da je zlato tisto, ki si ga potihem želi vsak, a temu cilju se bom posvetil na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo 2017 v španski Sierri Nevadi.
Konec tedna me čaka nadaljevanje svetovnega pokala na Rogli, kjer želim na domačih tleh nadaljevati svoje odlične predstave. V kolikor bom uspel zadržati zdravo telo in dobro formo se ne bojim, da mi to nebi uspelo, nenazadnje sem tu že dvakrat stal na zmagovalnem odru. Seveda pa me nato skoraj vsak teden čakajo tekme svetovnega pokal tako, da bo se pestro.
Energija za pomembno sezono
Avtor: Žan Košir
Datum: 27.12.2013
Po intenzivnih pripravah, ki so potekale od začetka maja, sem v decembru dočakal prve tekme v olimpijski sezoni. Deskarji smo se pomerili v italijanskih dolomitih na smučišču Carezza. V tako pomembni sezoni si ne želiš privoščiti napak in tako so bile moje misli ves čas usmerjene k perfekcionizmu v vsaki malenkosti, treniral sem zelo dobro, a bil v določeni negotovosti pred začetkom tekmovalne sezone, saj nisem vedel, kako dobro je pripravljena konkurenca. Že po prvi tekmi sem ugotovil, da mi je uspelo obdržati mesto v svetovnem vrhu, saj sem z odličnimi vožnjami v kvalifikacijah in končnem drugem mestu v finalu, kjer mi je okvara opreme preprečila zmago, potrdil dobro pripravljenost. Po dveh tekmah sem prevzel majico vodilnega v svetovnem pokalu in bom v novo leto vstopil z najboljšim izhodiščem za nadaljevanje sezone. Prve tekme so prinesle še eno pomembno dejstvo, saj sem dokončno potrdil vozovnico za nastop na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer bom zaključil večletni projekt. Realni cilj je izboljšanje šestega mesta iz zadnjih iger v Vancouvru, nastopil pa bom v dveh disciplinah, paralelnem slalomu in paralelnem veleslalomu. Do želenih medalj bom tako potreboval 2 x po 10 vrhunskih voženj, da premagam vse nasprotnike, ki mi bodo želeli to preprečiti. Vse, kar si bom rekel na starte je, 'carpe diem', sedaj ali nikoli, nato pa zbral vse svoje znanje, izkušnje in koncentracijo v celoto in počakal na končne rezultate, ki bodo pokazali, koliko bom tisti trenutek vreden.
Olimpijske igre so otroška želja vsakega športnika, biti v igri za medalje pa je privilegij, ki se ga splača izkoristiti. Verjamem , da imam dovolj energije za celo sezono in vse kar trenutno potrebujem, je malo nizkih temperatur in tako želenega snega, da lahko nadaljujem s svojo misijo.
Se beremo…