Projekt EOL 1-4 na samem vrhu med globalnimi projekti na forumu Združenih narodov
V začetku maja je v Atenah potekal 7. Mednarodni forum javno-zasebnih partnerstev UNECE, na katerem so razglasili tudi najboljše projekte javno-zasebnih partnerstev iz celega sveta. Tik pod vrh se je, v izjemno zahtevni konkurenci med kar 82 projekti, uvrstil projekt EOL 1-4 MO Ljubljana, ki ga pomagajo soustvarjati v Petrolu. Še več, projekt je bil s strani strokovne žirije po številu doseženih točk celo izbran kot prvi v svoji kategoriji, vendar so o končnem zmagovalcu odločali registrirani udeleženci tokratnega foruma.
Mednarodni forum javno-zasebnih partnerstev UNECE vsakič znova privabi več kot 500 udeležencev iz celega sveta. Večdnevno dogajanje pa vključuje tudi razglasitev najboljših projektov javno-zasebnih partnerstev, za naziv katerega se potegujejo projekti iz celotnega sveta. Med letošnje finaliste se je uvrstil projekt EOL 1-4, katerega pomemben člen je vseskozi tudi Petrol. Projekt je na koncu dosegel odlično drugo mesto, po mnenju strokovne komisije pa si projekt zasluži zlato odličje, saj bistveno prispeva k vsem stebrom trajnostnega razvoja - ekonomskemu, socialnemu in okoljskemu, ter s tem izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja, kot so jih opredelili Združeni narodi. Nagrado so v imenu celotnega konzorcija – MO Ljubljana, Petrol in Resalta, prevzeli predstavniki MO Ljubljana.
Več o projektu EOL 1-4
Mestna občina Ljubljana, v konzorciju družb Petrol in Resalta, s projekti EOL zasleduje cilje po zmanjšanju rabe energije in povečanju deleža obnovljivih virov energije. V okviru projektov EOL 1 do 3 je bilo skupno prenovljenih že 82 objektov, od tega 47 celovito in 35 delno. Dodatno pa je v okviru projektov EOL 3 in 4 še 9 objektov v različnih fazah implementacije, 34 objektov pa čaka na zeleno luč za prenovo. V energetsko prenovo so vključeni javni objekti - vrtci, osnovne šole, športni objekti, objekti mestne uprave, kulturni objekti in tudi parkirni hiši. Skupno bo na ravni projekta prihranjenih več kot 400.000 MWh energije, kar predstavlja več kot 80.000 ton ekvivalenta CO2, oziroma vrednost, ki jo prečisti okoli 3,2 milijona povprečno velikih dreves, oziroma približno 8.000 hektarjev gozda. Pomemben del sredstev za prenovo je bil zagotovljen s strani pridobljenih kohezijskih sredstev EU, preostanek pa se je porazdelil med projektne partnerje.
