Zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi. Slovenija pri tem ni izoliran trg. Oskrba slovenskega trga je trenutno stabilna. V Petrolu delamo vse, kar je v naši moči, da tako tudi ostane. Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh, pa ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati.

Petrol ni vertikalno integriran in nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč je trgovec z naftnimi derivati in kupec. Goriva mora najprej kupiti na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določa sam. Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča.

Pri tem je pomembno poudariti, da 11,5 centa ni zaslužek oziroma dobiček trgovca. Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji.

Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih.

Cenovni model mora upoštevati dejanske stroške oskrbe

V Petrolu že ves čas opozarjamo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Po naši oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv.
»Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu,« poudarja Sašo Berger, predsednik uprave Petrola.

Kot gospodarska družba s približno 6.000 zaposlenimi ima Petrol pomembno vlogo pri energetski oskrbi Slovenije. Svojo odgovornost do ljudi in gospodarstva lahko dolgoročno uresničuje le ob ekonomsko vzdržnih pogojih poslovanja, ki omogočajo financiranje zalog, logistike in infrastrukture, skrb za zaposlene ter potrebna vlaganja v razvoj in zmogljivosti. Ekonomska vzdržnost zato ni zgolj poslovni cilj, temveč temeljni pogoj, da lahko družba svojo vlogo pri zanesljivi energetski oskrbi opravlja tudi v prihodnje.

Tržno oblikovanje cen kot podlaga za zanesljivo oskrbo

Zato se v Petrolu še naprej zavzemamo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram – navzgor in navzdol – ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih.

Takšne ureditve ne zagovarjamo zaradi višjih marž ali dobičkov. V razmerah, ko se nabavne cene in drugi stroški lahko spreminjajo iz dneva v dan, obstoječi regulatorni model ne zagotavlja več zadostne prilagodljivosti in ekonomske podlage za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Brez spremembe regulatornega okvira dolgoročno ni mogoče zagotavljati pogojev za zanesljivo oskrbo ljudi, gospodarstva in države. Konkurenca med ponudniki, preglednost in javna primerljivost cen ter nadzor pristojnih institucij pri tem ostajajo pomembne varovalke za potrošnike.

»V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti,« še dodaja Berger.