Mestna občina Novo mesto je v partnerstvu s Petrolom  vzpostavila samooskrbno skupnost, ki temelji na Petrolovem novem produktu za lokalne skupnosti. Ta združuje energetsko pogodbeništvo, upravljanje z električno energijo, samooskrbo iz obnovljivih virov energije in dobavo električne energije. Projekt je z EU in lastnimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti nekaj več kot 880 tisoč evrov podprla tudi država. Gre za primer dobre prakse, kako lahko sodelovanje lokalne skupnosti, gospodarstva in države, prispeva k učinkovitejši rabi energije, večji energetski odpornosti in ustvarjanju dolgoročne vrednosti za skupnost in okolje. 

V okviru javno-zasebnega partnerstva s Petrolom deluje 10 sončnih elektrarn s skupno močjo skoraj 1,2 MW, ki zagotavljajo oskrbo z električno energijo za več kot 30 občinskih objektov. Skupnost trenutno dosega približno 45-odstotno letno samooskrbo, sončne elektrarne pa so od maja letos proizvedle že skoraj 600 MWh električne energije, ocenjena vrednost na letni ravni pa bo presegla 1.200 MWh. Proizvedena energija se obračunsko razporeja med vključene javne ustanove,  kar omogoča učinkovitejšo rabo energije v lokalnem okolju in večjo energetsko odpornost skupnosti.

Naložba je rezultat uspešnega sodelovanja Mestne občine Novo mesto, skupine Petrol in države. Država je projekt podprla s sofinanciranjem, občina je povezala javne ustanove pri aktivnejšem upravljanju energije, Petrol pa je razvil in izvedel celovito rešitev ter zagotavlja tudi upravljanje sistema,  dobavo manjkajoče energije, prevzem viškov, optimizacijo porabe in vzdrževanje.

»V skupini Petrol verjamemo v celovite energetske rešitve, ki povezujejo tehnologijo, strokovno znanje in potrebe uporabnikov. Projekt v Novem mestu je primer,  kako lahko s sodelovanjem ustvarjamo dolgoročno vrednost za skupnosti in prispevamo k učinkovitejšemu upravljanju energije,« je povedal Marko Ninčević, član uprave skupine Petrol, pristojen za področje energetske tranzicije. 

»Samooskrbna skupnost prinaša konkretne koristi našim javnim ustanovam in občanom. Gre za pomemben korak k učinkovitejši rabi energije, večji odpornosti skupnosti in trajnostnemu razvoju občine. V Mestni občini Novo mesto smo na področju energetske oskrbe že pred časom pristopili k uresničevanju ambiciozne trajnostne strategije: postati želimo prva večja energetsko samooskrbna občina v Sloveniji ter doseči popolno energetsko samooskrbo,« je poudaril Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto. 

»Energetski prehod se uresničuje predvsem skozi konkretne projekte v lokalnih okoljih. Samooskrbna skupnost Novo mesto je primer uspešnega povezovanja države, lokalne skupnosti in gospodarstva pri uvajanju rešitev, ki povečujejo uporabo obnovljivih virov energije in krepijo energetsko odpornost javnega sektorja,« je povedal Marko Dvornik, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.

Samooskrbna skupnost Novo mesto predstavlja nadaljnjo nadgradnjo dolgoletnega sodelovanja med skupino Petrol in Mestno občino Novo mesto na področju energetskih rešitev ter pomemben primer učinkovitega povezovanja javnega in zasebnega sektorja pri razvoju trajnostne energetike. 

Skupina Petrol je ena vodilnih energetskih družb v jugovzhodni Evropi. Uporabnikom zagotavlja zanesljivo oskrbo z energijo ter razvija celovite energetske in okoljske rešitve na področjih energetike, mobilnosti in digitalizacije. Z vlaganji v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in napredne energetske rešitve aktivno prispeva k energetskemu prehodu ter ustvarja dolgoročno vrednost za uporabnike, partnerje, lokalne skupnosti in širšo družbo.

Skupaj s sončnimi elektrarnami, vzpostavljenimi v okviru javno-zasebnega partnerstva s Petrolom, ima Mestna občina Novo mesto že 20 sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 1,8 MW. Letna proizvodnja električne energije iz vseh sončnih elektrarn je letos že presegla 1 GWh, kar pomembno prispeva k zmanjševanju stroškov energije in ogljičnega odtisa občine.

Poleg tega je v pripravi dokumentacija za vzpostavitev nove skupnostne sončne elektrarne na območju nekdanje deponije CEROD, katere priključna moč bo presegla 1 MW. Projekt vključuje tudi namestitev baterijskih hranilnikov, ki bodo omogočili učinkovitejšo rabo proizvedene energije in dodatno povečali energetsko neodvisnost občine.