Pametna energija za pametna mesta, prebivalce in okolje
Avtor: Jože Torkar in Janez Grošelj
Pametno mesto je varčno mesto, kjer za dejavnosti porabimo manj energije in sredstev, pri tem pa ne zmanjšamo udobja in varnosti prebivalcev. Pametnih mest pa sploh ne bi potrebovali, če bi imeli na razpolago virov za vsaj še tri planete kot je naša Zemlja in nobenih problemov s klimatskimi spremembami. Pametno mesto je zeleno in prijazno za življenje.
Evropska mesta se na lestvicah pametnih mest uvrščajo visoko, saj so že razvila trajnostne rešitve za težave urbanih predelov, poznajo že marsikatero pametno rešitev za trajnostno gradnjo, preskrbo z energijo, čistejši promet in logistične poti, učinkovito javno razsvetljavo, učinkovite sisteme vodnega kroga in odvoz odpadkov.
V Evropi, ki bo, po podatkih UN Habitat, v prihodnosti najmanj urbaniziran del sveta, populacija na splošno ne narašča. Se pa zaradi migracij ves čas povečuje v nekaterih večjih mestih. Najbolj na severu Evrope. Zelo obremenjena so mesta Stockholm, Kbenhavn, Oslo, London, Helsinki, sledijo Dunaj, Berlin, Dublin, Bruselj in Bratislava. Na Dunaju že danes živi 4000 prebivalcev/km2, kar je dvakrat več od evropskega povprečja, do leta 2030 pa se pričakuje še nadaljnja od tri do pet odstotna rast. Ob tem je bil Dunaj izbran med vsemi mesti sveta za mesto, kjer je najbolje živeti. Povečevanje populacije sili mesta v iskanje inovativnih rešitev za marsikateri izziv: onesnaženost, promet, oskrba s pitno vodo, preskrba z energijo ... Mesta morajo postati bolj zelena in za življenje prijaznejša.
Pametna energija je najhitreje rastoč trg znotraj segmenta pametnega mesta in bo do leta 2025 zaradi novih energetskih rešitev zrasla na slabih 30 % celotnega deleža investicij. 11 % odstotkov trga bo zavzemala infrastruktura, 7 % sredstev, namenjenih za pametna mesta, pa bo šlo do leta 2025 za pametno gradnjo. Po oceni tržno raziskovalne hiše Persistence bo trg pametnih mest v prihodnjem desetletju narasel za 18,8 odstotka in bo leta 2026 vreden 3,48 bilijonov dolarjev.
S celovito ponudbo sodobnih energetsko-okoljskih rešitev v Petrolu skrbimo za zanesljivo gospodarno in okolju prijazno oskrbo z vsemi vrstami energije ter skupaj z našimi partnerji ustvarjamo nizkoogljično družbo. Naše vodilo je celovita oskrba s poudarkom na učinkoviti rabi energije in odgovornem ravnanju z viri. Mestom z dobavo energentov ter upravljanjem z energijo pomagamo, da poskrbijo za prebivalce, mestne in druge javne ustanove, javne gospodarske družbe in ostale deležnike lokalne skupnosti. Prebivalci bodo tako postali aktivni odjemalci, saj bodo svojo porabo spremljali v realnem času ter jo prilagajali ponudbam in ceni na trgu. Ustvarjamo inovativne poslovne modele in rešitve za učinkovito rabo energije v javnem, komercialnem sektorju, industriji in pri končnih odjemalcih. Strateško in premišljeno spodbujamo prehod k čistejšim energentom. Podpiramo investicije v razvoj omrežij daljinskih ogrevanj, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina ter celostne rešitve z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija, lesna biomasa, sonce, .
Mesta so največji porabniki energije, zato so ključna pri izvajanju projektov energetske učinkovitosti, ekonomični uporabi obnovljivih virov energije in okoljskih projektih. So ključen dejavnik pri prehodu v trajnostno vzdržen način delovanja sodobne družbe, Petrolovi strokovnjaki pa smo tu prisotni z znanjem, izkušnjami in konkretnimi dosežki. Velik poudarek dajemo investicijam za prehod družbe in mest k okolju prijaznejšim virom energije. S tem prispevamo k zmanjševanju ogljičnega odtisa v okolje. Naše rešitve vključujejo proizvodnjo, distribucijo in dobavo energije. Z ekonomičnim načrtovanjem gradnje oz. obnove energetskih sistemov in optimizacijo njihovega obratovanja v realnem času skrbimo za učinkovitost. Trajnostni krog sklenemo s ponovno uporabo odvečne energije iz industrijskih procesov odpadnih snovi kot virov energije in razvojem trajnostne mobilnosti.
Obnovljivi viri, ki jih izkoriščamo za namen proizvodnje električne energije so sončna, vetrna, hidroenergija, biomasa V Petrolu proizvedemo iz obnovljivih virov 150 gigavatnih ur (GWh) elektrike, kar zadošča za skoraj 30.000 uporabnikov oziroma polovico Petrolovih kupcev elektrike.
V Evropi je leta 2016 vlaganje v vetrne elektrarne doživelo pravi razcvet. Za gradnjo novih vetrnih elektrarn, operacije refinanciranja, pridobivanje novih projektov in zbiranje finančnih sredstev je bilo lani namenjenih 43 milijard evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2015. Vetrna energija v Evropi proizvede že 11 % vseh potreb po energiji, vendar se odstotki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako na Danskem vetrna energija proizvede 42 % vseh potreb po energiji, v Španiji 20, v Nemčiji 13 in v Veliki Britaniji 11 %. Slovenija je med evropskimi državami na repu pri izkoriščanju vetrne energije. Imamo inštaliranih manj kot 3,5 megavata (MW) proizvodnih zmogljivosti električne energije iz vetra. Obratujeta le dve večji vetrni elektrarni na Griškem polju pri Senožečah in pri Razdrtem ter nekaj mikro vetrnih elektrarn.
V Petrolu stavimo na proizvodnjo elektrike izključno iz obnovljivih virov. Regija v kateri ima Petrol svoje domicilne trge na trgovskem in naftnem področju je bogata z vetrom, vodnimi potenciali ter soncem. V letu 2017 je Petrol že začel s proizvodnjo iz svoje prve vetrne elektrarne na Hrvaškem, ki letno proizvede 45 GWh 50 GWh čiste elektrike (9.000 10.000 odjemalcev). V letošnjem letu pa že obratuje tudi nova mala hidroelektrarna v BiH z letno proizvodnjo 15 -18 GWh (3.000 4000 odjemalcev). Do leta 2025 pa želimo na tem področju razviti za 500 GWh letne proizvodnje elektrike samo iz obnovljivih virov kar bo zadoščalo za 100.000 odjemalcev.
Vetrna elektrarna Glunča je zgrajena na hribu Glunča, 17 km od Šibenika in predstavlja največji investicijski projekt Petrola. Vetrni park sestavlja devet turbin, vsaka po 2,3 MW nazivne moči. Vsaka vetrnica meri 54 metrov v dolžino in do 3 metre v višino, težka pa je 10,5 ton. Celotna elektrarna ima 20,7 MWh skupne nazivne moči in predvidene letne proizvodnje 45-50 GWh energije.
| Za primerjavo: povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi 4.000 KWh letno. Če pretvorimo proizvodno kapaciteto elektrarne Glunča v to porabo, lahko rečemo, da proizvede električne energije za približno 12.000 gospodinjskih odjemalcev. |
|---|
Drugi projekt, kot smo že omenili, je mala hidroelektrarna Jeleč, zaključek gradnje pa je predviden oktobra letos. Elektrarna ima letno proizvodnjo od 15 do 17 GWh električne energije, s čimer lahko v povprečju oskrbimo približno 4.000 gospodinjskih odjemalcev. Projekt je gradbeno zelo zahteven, saj ima elektrarna visok padec, 465 m višinske razlike.
Cilj na tem področju je razviti lasten vir elektrike iz obnovljivih virov za naše končne kupce, ki jih bomo oskrbovali pod konkurenčnimi pogoji. Petrolova sončna elektrarna, ki je okolju in družinskemu proračunu prijazna energetska rešitev in prinaša izjemne prihranke pri električni energiji. Domačo sončno elektrarno v Petrolu izvedemo na ključ, uredimo vso potrebno dokumentacijo, v času Petrol financiranja pa zagotavljamo še zavarovanje, nadzor nad sistemom in zanesljivo vzdrževanje. Petrol financiranje pomeni, da bomo sto domačim elektrarnam zagotovili brezobrestno financiranje brez pologa in obresti do 7 let. Uporabniki bodo po končanem obdobju Petrol financiranja še vrsto let uživali v brezplačni elektriki, položnica pa bo znašala le približno 15 EUR + DDV za stroške obračunske moči in prispevka OVE in SPTE.
Zeleno energijo želimo ponuditi tudi mestom preko pametnega upravljanja sistemov daljinskega ogrevanja, distribucije pitne vode, javne razsvetljave, mobilnosti Med primeri dobrih praks, kjer Petrol kot strateški partner že implementira rešitve, izpostavljamo pogodbeno zagotavljanje energetskih prihrankov vMestni občini Kranj, kjer smo od leta 2002 izvedli številne tehnične ukrepe za nižanje rabe toplotne in električne energije. V sklopu projekta, ki zajema 13 osnovnih šol in vrtcev, občinsko stavbo, Športno dvorano Planina in Olimpijski bazen ter letno kopališče, smo izvedli sanacijo ogrevalnih sistemov, vgradili sisteme za soproizvodnjo električne energije in toplote (kogeneracija), vgradili toplotne črpalke, namestili sončne elektrarne, obnovili razsvetljavo v objektih, zgradili biomasno kotlovnico idr. V vseh objektih skupaj se beleži 52 % nižja raba energije. V občinskem objektu se je zgolj s tehnološkimi ukrepi in osveščanjem uporabnikov in torej brez posegov v gradbeno sanacijo raba toplote znižala za kar 45 %. Olimpijski bazen je zaradi novega sistema prezračevanja veliko bolj varen za plavalce in beleži 64 odstotkov nižjo rabo energije za pripravo tople vode (sončni kolektorji in toplotne črpalke) ter 75 odstotkov nižjo rabo vode pri filtriranju odpadne vode. Ogljični odtis je manjši kar za 2,3 milijona kg CO2 izpustov letno.
Izzivov in priložnosti na poti do pametnih mest je veliko in praktično na vseh ravneh. V Petrolu imamo uspešne reference na prav vseh področjih: daljinsko ogrevanje, pametne vode, pametna javna razsvetljava, pametne zgradbe, pametni dom, pametna mobilnost Trdimo lahko, da smo kot ponudnik storitev pametnega upravljanja v samem vrhu rešitev za pametna mesta. Kot prepoznaven regijski akter zagotavljamo upravljanje s petimi področji, ki so za mesta ključnega pomena: energija, objekti, infrastruktura, okolje in mobilnost.