Zgodovina

Kot pomemben regijski ponudnik celovitih in trajnostnih rešitev povezujemo energetiko, trgovino, mobilnost in napredne storitve v odlično uporabniško izkušnjo. Z inovativnostjo, digitalnimi rešitvami in partnerstvi razvijamo uspešne poslovne modele.

ENERGIJA SKOZI ČAS

Začetki Petrola

Povojno obdobje (1945-1950)

Petrol je bil ustanovljen 12. maja 1945 z izdajo odločbe jugoslovanske vlade o ustanovitvi Državnega petrolejskega podjetja Jugopetrol s sedežem v Beogradu. Podjetje je takoj po ustanovitvi odprlo podružnice v vseh republikah, dve leti pozneje pa je vsaka postala samostojno podjetje, tako tudi Jugopetrol Ljubljana.

Takoj po osvoboditvi je vojska zasedla vsa skladišča naftnih derivatov, ki so bila v večjih gospodarskih središčih. Za nadzor nad oskrbo z naftnimi derivati za industrijske obrate in promet je bilo treba poskrbeti takoj, prodajo pa postopoma prenesti na ustanovljene petrolejske družbe. Jugopetrol je začel v Republiki Sloveniji delovati s 7 predvojnimi črpalkami. Začetnik in organizator poslovanja je bil Franc Malavašič, ki je povezal skladišča v Ljubljani, Celju in Mariboru, prevzel prvo vagonsko cisterno bencina, jo izpraznil v sode in bencin tudi začel prodajati. Po prvih 40 dnevih poslovanja podružnice je Beograd za direktorja imenoval inženirja Alberta Struno, ki je v manj kot letu dni postavil temelje podružnice in s tem tudi poznejšega samostojnega podjetja. Razširil je mrežo skladišč in preprodajnih zastopnikov. S 1. aprilom 1946 je bil imenovan za rednega profesorja na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, zato je vodenje predal Milanu Škerlavaju Petraču, političnemu delavcu in udeležencu NOV, ki je podružnico vodil vse do 12. aprila 1947, ko je postala samostojno podjetje, in jo 2. julija predal v roke legendarnemu Jožetu Rožmanu, ki je podjetje vodil naslednjih 32 let.

Od črpalke do servisa

Prvi pravi bencinski servis (1951-1960)

Z novim Temeljnim zakonom o gospodarjenju z državnimi podjetji se je 5. julija 1950 tudi Petrol vključil v proces razvoja demokratičnih načel samoupravljanja v delovnih kolektivih. Zasedanje prvega delavskega sveta je potekalo 15. septembra 1950, januarja 1951 je sledilo sprejetje prvih internih pravil podjetja, v katerih so bile določene tudi pristojnosti delavskega sveta. Te so bile: podpisuje temeljne plane in zaključne račune podjetja, sklepa o gospodarjenju podjetja, voli, razrešuje in menja upravni odbor, izdaja pravila podjetja, ki jih potrjuje pristojni državni organ, razdeljuje del akumulacije, ki ostane podjetju.

Leta 1953 se je Jugopetrol Ljubljana preimenoval v Petrol Ljubljana in pridobil registracijo za uvoz naftnih derivatov. Obstoječa maloprodajna mreža Petrola ni več ustrezala naraščajočim potrebam, zato sta bili nujni modernizacija in gradnja novih bencinskih servisov. Prvi pravi bencinski servis, kot ga poznamo danes, je bil zgrajen v Solkanu pri Novi Gorici. Obratovati je začel 15. januarja 1953. Leta 1955 je Albert Struna, takrat kot zunanji svetovalec, Petrolov razvoj komentiral: »Zdaj se vozi ves svet in tudi na naših cestah so nastale kolone, ki iz najbolj oddaljenih krajev prinašajo svoje zahteve, navade in razvade. Zato smo sledili sodobnemu razvoju, da bi ustregli osebnemu udobju vsakogar.« Do konca leta 1960 je Petrol Ljubljana tako štel 31 bencinskih servisov, leta 1960 pa se je z odprtjem prve restavracije v Čatežu začel ukvarjati tudi z gostinsko dejavnostjo.

.

Razcvet osebnega transporta

Zagon instalacije Srmin (1961-1970)

Leto 1964 je Petrolu prineslo pomembno prelomnico v sistemu samoupravljanja. Novi statut podjetja, sprejet na delavskem svetu 3. aprila, je postavil nove temelje samoupravljanja na ravni podjetja in delovnih enot podjetja. Volilne enote so bile po novem uprava podjetja, poslovalnica Ljubljana, rafinerija Maribor, delavnica v Ljubljani, avtopark v Ljubljani, skladišče Zalog in 11 skladišč s servisi. Ta sistem samoupravljanja večjih vsebinskih sprememb vse do leta 1973 ni imel. Manjša vsebinska sprememba v statutu je bila vnesena le konec leta 1969, ko sta bila izraza delovna enota in upravni odbor posodobljena v poslovna enota in poslovni odbor.

Šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamovalo obdobje razcveta osebnega transporta. Ta razcvet je močno vplival na razvoj Petrola, saj je poslovanje začelo premišljeno širiti tudi v razvoju lastnih blagovnih znamk, ki smiselno dopolnjujejo prodajo goriv. Rodile so se blagovne znamke Dvotaktol, Antifriz, Motorol, Amortizol, Hipoidol in Vitrex. Leta 1965 je bila novost v ponudbi Petrola tudi prva lastna blagovna znamka 98-oktanskega bencina, poimenovanega Super bencin. Eden večjih razvojnih korakov Petrola v tem obdobju se kaže tudi v izgradnji servisa za oskrbo letal Aeroservis Brnik. Letalstvo je velik, a predvsem občutljiv potrošnik. Njegove glavne zahteve so vrhunska kakovost goriv in maziv ter natančnost in hitrost pri oskrbi. Daleč največji in najpomembnejši mejnik v tem obdobju pa je Petrolu prinesel zagon instalacije Srmin v Kopru in z njim dobavo blaga še iz drugih virov poleg dosedanjega izključnega dobavitelja – INE.

Širitev mreže bencinskih servisov

Od laboratorija do prodajne police (1971-1980)

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja zaznamuje uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil skozi konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). V Petrolu so konec leta 1973 tako izvedli 25 delavskih zborov, na katerih so delavci pod okriljem delovne organizacije združenega dela sprejeli sklep o organiziranju treh tozdov: Blagovni promet, Rafinerija Maribor in Avtopark-Delavnica.

Poslovno gledano so sedemdeseta leta prejšnjega stoletja prinesla obdobje intenzivne širitve mreže bencinskih servisov in dejavnosti ter krepitve dodatnega prodajnega asortimana. Pomemben premik v izboljševanju poznavanja branže in prodajnih veščin je prinesel tudi leta 1972 izdan priročnik z naslovom Prodajalec na bencinskem servisu. Prodajalci na bencinskih servisih Petrola so bili nosilci osnovne dejavnosti, ki je narekovala določeno znanje in posebne spretnosti. Priročnik je zaposlenim na enem mestu zbrano predstavil vsebine, kot so zgodovina nafte, razvoj podjetja, tehnika prodaje, motoroznanstvo, blagoznanstvo, strojna oprema bencinskih servisov, evidentiranje poslovnih dogodkov, zavarovanje in požarna varnost ter varnost pri delu. Leta 1974 se trem obstoječim tozdom z ustanovitvijo nove dejavnosti pridruži TOZD Zemeljski plin. Istega leta so investirali tudi v rafineriji v Mariboru, in sicer v izgradnjo sodobnega laboratorija, s čimer so izboljšali pogoje za proizvodnjo motornih olj. Vpogled v poslovno leto 1974 pokaže impresivne številke: 230 bencinskih servisov, 13 skladišč, 6 gostinskih obratov, 5 avtomobilskih negovalnic, 2 trgovini in 2 motela.

Razmah samopostrežnih servisov

Dopolnilna ponudba vse pomembnejša (1981-1990)

V sestavljeni organizaciji združenega dela SOZD Petrol je bilo leta 1984 združenih sedem delovnih organizacij, ki so v svojem sestavu štele šestnajst temeljnih organizacij. Te so opravljale dejavnosti trgovanja z nafto, naftnimi derivati in zemeljskim plinom, avtomobilskimi rezervnimi deli in opremo, proizvodnjo motornih olj, maziv in kemičnih sredstev za gradbeništvo in strojno industrijo, transportno dejavnost v Jugoslaviji in tujini ter gostinsko-turistično dejavnost ob magistralnih cestah Slovenije.

Hiter in dinamičen razvoj je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi od Petrola zahteval stalno prilagajanje delovanja tržnim razmeram in drugim okoliščinam. Tako se je sčasoma iz tipično trgovske organizacije preoblikoval v energetsko, katere glavna značilnost je bila skrb za enakomerno oskrbo Slovenije z nafto, naftnimi derivati in zemeljskim plinom. S prodajo teh so leta 1984 porabnikom zagotavljali kar 40 odstotkov potrebne primarne energije. V obdobju med letoma 1982 in 1984 je svet pretresala druga svetovna naftna kriza, ki je v Jugoslaviji povzročila uvedbo uporabe vozil po sistemu par-nepar in bonov za motorna vozila. S padcem prodaje naftnih derivatov je v Petrolu začelo rasti zavedanje, da je dopolnilna ponudba v prodaji vse pomembnejša. Poleg širjenja ponudbe dodatnega asortimana sta poslovanje Petrola zaznamovali še dve večji prelomnici. Leta 1986 so kljub težavam pri oskrbi na bencinskih servisih začeli ponujati neosvinčen bencin. V približevanju kupcem pa so leta 1986 uvedli tudi samopostrežbo.

Od delavca do najemnika

Petrol postane delniška družba (1991-2000) 

Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij se je z Zakonom o podjetjih, sprejetim 1. januarja 1989, začelo že v SFRJ. Petrol se je z vpisom v sodni register preoblikoval 30. marca 1990. Pravo lastninjenje pa je v Sloveniji postalo aktualno šele po nastanku nove države s spremembo družbeno-političnega in gospodarskega sistema.

Petrol se je po osamosvojitvi prestrukturiral v sestavljeno podjetje. Kot delniška družba se je v sodni register vpisal 24. decembra 1996, delnica Petrola pa je začela na Ljubljanski borzi kotirati 5. maja 1997. Postopek lastninjena je vse od 1. februarja 1990, ko je nastopil funkcijo generalnega direktorja Petrola, vodil Franc Premk, ki je Petrol po prestrukturiranju vodil tudi kot predsednik uprave vse do 31. januarja 1998, ko je tragično umrl v hudi prometni nesreči. Vodenje delniške družbe je za njim prevzel Janez Lotrič. Poslovanje Petrola v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaznamuje odločitev za oddajanje bencinskih servisov v najem. Le v dobrem desetletju se razmerje od prve podpisane franšize decembra 1990 med servisi v upravljanju Petrola in zunanjimi najemniki s 40 proti 60 prevesi v prid zadnjim. Leta 1993 so v poslovanje revolucionarno uvedli lastno plačilno kartico Magna. Z izgradnjo najsodobnejšega kemijskega laboratorija leta 1997 v Zalogu v Ljubljani pa so naredili korak naprej v preverjanju skladnosti goriv in drugih naftnih proizvodov ter proizvodnji izdelkov lastnih blagovnih znamk. Skrb za okolje in trajnostni razvoj se začne potrjevati s prejemom standarda ISO 14001.

Širitev dejavnosti in trgov

Spreminjanje v energetski koncern(2001-2010)

Novo tisočletje je prineslo nov razmah širitve dejavnosti in vstopov na tuje trge. Leta 2001 so se dejavnosti Petrola razdelile na štiri profitne centre: naftna trgovina, gostinstvo in hotelirstvo, plin, elektrika. Slednja je popolnoma nova dejavnost v poslovanju, ki je Petrol popeljala na pot preoblikovanja v energetski koncern.

Z ustanovitvijo podjetja ElektroPetrol je postal Petrol leta 2001 trgovec z elektriko. Leta 2003 je v uresničevanju vizije spreminjanja v energetski koncern sledila ustanovitev podjetja Petrol Energetika, ki je nastalo s prevzemom podjetij Energetika Ravne in Energetika Štore. Naslednji prelomni dogodek se je zgodil v letu 2010, ko je Petrol na področju dejavnosti trgovanja z električno energijo prodajo elektrike razširil še do končnih uporabnikov – gospodinjstev. Prvo desetletje tega stoletja je prineslo intenzivno osredotočanje na izboljševanje storitev in ponudbe trgovskega blaga. Ponudbo Petrola je obogatila blagovna znamka Hip Hop in z njo uvedba dopeke, ki je postala sinonim za trgovine na prodajnih mestih Petrola, ustanovitev Klicnega centra kot pomoč in podporo uporabnikom, uvedba Petromatov, zunanjih plačilnih avtomatov za gorivo, in ne nazadnje rojstvo velike uspešnice Petrola, blagovne znamke Kava na poti. S ciljem vključevanja zaposlenih v poslovanje podjetja se je leta 2009 rodila tudi vzpostavitev sistema za izboljšave in inovacije Prima ideja.

Z vstopi na tuje trge – konec leta 2010 je Petrol s 441 bencinskimi servisi prisoten že na osmih trgih – postaja Petrol vedno pomembnejši regionalni igralec.

Iz naftno-trgovske v energetsko družbo

Sooblikujemo mesta prihodnosti (2011-2019)

Za lastniško strukturo Petrola je že od samega preoblikovanja v delniško družbo značilna koncentracija lastništva. Leta 2018 ima prvih deset največjih delničarjev v lasti 57 odstotkov delnic družbe, v lastniški strukturi se skozi čas nenehno povečuje tudi delež tujih fizičnih in pravnih oseb. Največji delničar, skoraj 20-odstoten, vseskozi ostaja država. Petrol je leta 2018 največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, največje slovensko podjetje po prihodkih in ena največjih slovenskih trgovskih družb. Konec leta 2018 v njem dela že prek 4800 zaposlenih v devetih državah Jugovzhodne Evrope.

Po intenzivnem in turbulentnem notranjem prestrukturiranju družbe in menjavah v upravi, ki so zaznamovale prejšnje desetletje, se je s predsednikom uprave Petrola mag. Tomažem Berločnikom, ki je vodenje družbe prevzel 1. februarja 2011, v Petrolu začelo obdobje umirjenega in konsistentnega razvoja. Petrol se je iz naftno-trgovske dokončno preoblikoval v energetsko družbo – leta 2012 je okoljsko dejavnost in energetske rešitve dopolnil z ustanovitvijo Centra energetskih rešitev. Obenem je Petrol z ustanovitvijo Petrol Kluba, eShopa in Fresha v nenehnem in nadaljnjem procesu izboljševanja storitev in ponudbe trgovskega blaga. Leta 2017 je Petrol vstopil tudi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Usmerjenost v kupca pa prične krepiti s ponudbo aplikacij Moj Petrol in Na poti, s storitvijo Petrol Tickets in mobilno denarnico mBills. V letu 2018 je velik premik Petrola v Sloveniji tudi s ponudbo konceptualnih priročnih trgovin HopIN, ki jih začne odpirati v centrih večjih mest.

Strategija razvoja skupine Petrol 2018–2022 je zgrajena na viziji fokusiranja v odlično uporabniško izkušnjo, pri čemer predsednik uprave Petrola poudarja: »S celovito ponudbo rešitev trajnostno skrbimo za odlično energijo doma, na poti in pri poslovanju.«