Prva blockchain transakcija elektrike v živo

Avtor: Marin Matijaš, Petrol trgovanje

O tehnologiji veriženja blokov, t.i. blockchain, se danes zelo veliko piše in govori. Strokovnjaki jo obravnavajo kot eno od najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij vse od iznajdbe svetovnega spleta. Nekateri pravijo celo, da bomo priča drugi internetni revoluciji, ko bo ta nova tehnologija dokončno zaživela in jo bomo začeli uporabljati pri vsakdanjih opravilih. Na osnovi tehnologije blockchain posamezniki in podjetja pospešeno razvijajo najrazličnejše aplikacije, ki jih bodo uporabnikom ponudili takoj, ko bo nova tehnologija prišla v množično uporabo.

Marca smo v Petrolu dosegli velik dosežek, ki je hkrati dokaz kakšen potencial nosi dotična tehnologija na področju energetike ter trgovanja. Uspešno smo izvedli prvo blockchain transakcijo elektrike v živo. Ta je bila izvedena v sklopu projekta Enerchain, ki energetskim družbam omogoča samostojno medsebojno prodajo, avtomatizacijo večine po-prodajnega procesa in večjo fleksibilnost storitev. Petrol je prva družba na območju JV Evrope, ki se je priključila razvoju trgovanja z energijo preko blockchaina. Prva blockchain transakcija v živo se je v fizičnem svetu izvedla kot prodaja električne energije v Nemčiji. Izkazala je vse ključne prednosti tehnologije blockchain pri trgovanju z energijo: ni centralnega akterja, ki bi upravljal s ponudbami trgovcev, vsaka ponudba in transakcija je šifrirana v verige blokov in vsak, ki je v proces trgovanja vključen, ima dostop do vseh podatkov. Fleksibilnost storitve bo po napovedih strokovnjakov poskrbela, da bo prodaja potekala praktično v živo, brez dolgotrajnih postopkov v fazi sklepanja dogovora. Poleg vseh prednosti, ima blockchain potencial, da približa trg končnemu porabniku. Verjamemo, da je v blockchain tehnologiji prihodnost za več področij trgovanja z energijo, kar potrjuje interes vodilnih evropskih trgovcev z energijo za njen razvoj in uporabo.

O začetkih tehnologije blockchain

Zgodba o vzponu tehnologije veriženja blokov se je začela pred skoraj osmimi leti. Oktobra 2008 je v New Yorku popolni neznanec z imenom Satoši Nakamoto nekaj sto strokovnjakom za računalniško šifriranje prek e-poštne skupine poslal kratko elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da razvija sistem elektronskega denarja, ki za delovanje ne potrebuje osrednje avtoritete oziroma banke. Sporočilu je priložil še devet strani dolg dokument, v katerem je svoje ideje zelo natančno opisal in pojasnil. Glede na to, za kako pomembno idejo je šlo, je bil odziv zelo slab. Vendar Nakamota hladen prvi odziv ni omajal v nameri, da svoje teoretične ideje čim prej preizkusi tudi v praksi. Januarja 2009 je na svojem računalniku prvič zagnal program za izmenjavo bitnih kovancev. Po šestih dneh samostojnega preizkušanja je člane e-poštne skupine ponovno obvestil, da sistem elektronskega denarja zdaj že deluje, zato se mu lahko pridružijo in ga preizkusijo. Vzpostavil je tudi spletno stran bitcoin.org. Prvi uporabnik je bil računalniški strokovnjak Hal Finney, ki je tudi sam že vrsto let poskušal razviti elektronski denar, a ni bil pretirano uspešen, zato ga je predlog nove tehnološke rešitve seveda zelo zanimal. Z Nakamotom sta si izmenjala nekaj elektronskih pisem in Finney si je na svoj računalnik namestil tudi program, ki je omogočal uporabo elektronske denarnice. Nakamoto mu je testno nakazal 10 bitcoinov, kar je bila prva transakcija v tej valuti. Žal pa sistem na začetku ni deloval tako, kot je bilo zamišljeno. Ko je Finney posodobil program na verzijo 0.1.0, se mu je vse skupaj sesulo. Tudi naslednje različice programa so bile zelo nestabilne. Po približno tednu dni testiranja je bil Finney kot drugi aktivni uporabnik bitcoina za pomoč pri vzdrževanju sistema, kot veleva protokol, nagrajen že s približno tisoč novimi elektronskimi kovanci. Kmalu zatem pa ga je začetno navdušenje minilo. Princip delovanja je spoznal, zato se z novo valuto ni želel več ukvarjati. Seveda pa se takrat še ni zavedal, da bo dobrih tisoč bitnih kovancev, ki jih je pridobil kot drugi uporabnik nove tehnologije, po današnjem menjalniškem tečaju vrednih več kot pol milijona evrov.

Revolucionarna tehnologija

Internet je predvsem zelo poenostavil in pohitril komuniciranje in prenašanje informacij na poljubno velike razdalje. Kljub vsem izboljšavam pa so z uporabo interneta vseeno povezane določene težave. Ena ključnih je, da je vse, kar je digitalno, mogoče brez težav kopirati in razmnoževati. In digitalna kopija je povsem enaka originalu. Naredimo lahko poljubno število kopij in vse bodo povsem enake kakovosti. V novi digitalni ekonomiji tako ni najbolj uspešen tisti izdelek, ki je najtežje dostopen, ampak tisti, ki se najhitreje razmnožuje, deli oziroma kopira. Vendar vseh izdelkov in dobrin ne moremo preoblikovati na način, da bi bilo ekonomsko uspešno, če se čim večkrat prekopirajo in tako digitalno razmnožijo. Primer je denar. Ključno vprašanje razvoja elektronskega denarja je bilo vseskozi, kako zgraditi sistem, ki bi preprečil nekontrolirano kopiranje, hkrati pa bi bil še vedno digitalen. Kako torej preprečiti razmnoževanje? Pomen tehnologije veriženja blokov oz. blockchaina je ravno v tem, da uspešno rešuje težavo z nekontroliranim razmnoževanjem digitalnih vsebin.

Tehnologija veriženja blokov

Blockchain ali tehnologija veriženja blokov je kontinuirano večanje povezanih informacij, ki so mrežno povezane med seboj. Podatki so kriptografsko zaščiteni. Posamezni »blok« vsebuje informacijo predhodnega bloka, časovni žig ter podatke o prenosu ali transakciji. Po strukturi so podatkovni bloki odporni na napadalske vdore, ki bi lahko spremenili informacije v samem bloku. Distribuiranje blokov se vrši preko P2P (peer-to-peer) mrežne povezave, ki hkrati skrbi tudi za zgradbo novih blokov. Ko se v nov blok zapiše informacija le-ta ostane permanentna. Podatkovni bloki so decentralizirani. Ker se ne da spreminjati informacij, ko je podatkovni blok dokončno formiran, je blockchain tehnologija zelo primerna za uporabo v medicini (hranjenje zdravstvenih podatkov), beleženju pomembnih dogodkov, identiteti posameznikov, beleženju transakcij, transporta