Družba Petrol napovedala ukrepe optimizacije zaradi zaostrenega regulatornega okvira
V luči spremenjenega regulatornega okolja je uprava družbe Petrol danes na novinarski konferenci predstavila pričakovane vplive nove Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na poslovanje družbe ter ukrepe, s katerimi bo naslovila posledice za stabilnost poslovanja in nadaljnji razvoj podjetja. Uprava Petrola je ob tem jasno izrazila skrb, da bo regulacija v obstoječi obliki resno ogrozila poslovno vzdržnost maloprodajne mreže, razvojne načrte družbe in prispevek k energetski tranziciji v Sloveniji. Obenem je objavila vpliv regulacije cen naftnih derivatov na poslovanje skupine Petrol. Skupni učinek novih regulatornih sprememb v Sloveniji glede na planske predpostavke za leto 2025 bo imel negativni učinek na načrtovani dobiček iz poslovanja skupine Petrol za leto 2025 v višini do 30 mio EUR.
Država naj bi sprejemala ukrepe v korist potrošnikov in malih trgovcev, dejansko pa slabša gospodarsko okolje, ki posledično slabša položaj vseh prebivalcev Slovenije.
Nova uredba po besedah predsednika uprave družbe Petrol Saša Bergerja pomeni nadaljnje zaostrovanje že doslej nevzdržnega regulatornega okvira. »Širitev regulacije na avtocestne lokacije bo znižala cene predvsem za tujce, slovenski kupec in slovensko gospodarstvo pa ne bosta imela nič od tega,« je dejal. Poudaril je, da so marže pri prodaji goriv v Sloveniji najnižje v EU, trošarine pa med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami. Trenutno stanje ustvarja zavajajoč vtis o nizkih cenah goriv, v resnici pa slovenski potrošnik plačuje več, predvsem zaradi visokega bremena dajatev državi. Dodal je, da se marže od začetka leta 2023 do danes niso povišale, medtem ko so se dajatve državi v istem obdobju povečale za 42 % (pri bencinu) oziroma za 35 % (pri dizelskem gorivu). Že ob dosedanji regulaciji za prodajna mesta izven avtocest najvišja dovoljena marža v Sloveniji ni zadoščala za pokrivanje naraščajočih stroškov rednega poslovanja z gorivi in derivati, kot so stroški dela, najemnin, transporta in skladiščenja. Denimo, stroški dela na maloprodajnih mestih v družbi Petrol bodo po ocenah v letu 2025 v primerjavi z 2023 ob nespremenjenih maržah narasli za 19 %.
Nova regulacija problem nevzdržnih marž širi tudi na prodajna mesta ob avtocesti, ki so obremenjena s trikrat višjimi stroški poslovanja (glede na prodajna mesta izven avtocest), kot so najemnina DARS-u, vzdrževanje počivališč, neprekinjeno poslovanje v nočnem času. Berger ob tem izpostavlja, da je Petrol kot največji gospodarski sistem v državi eden od nosilcev razvoja športa in kulture, hkrati pa ključen deležnik pri implementaciji zelenega prehoda in največji plačnik v državni proračun.
Da nova uredba neposredno vpliva na izvedbo poslovnega načrta družbe Petrol za leto 2025, je poudaril član uprave Drago Kavšek in dodal: »V okoliščinah nestabilnega poslovnega okolja, katerega pomemben del je regulacija, je poslovno načrtovanje zelo oteženo. Pogosto spreminjanje regulatornega okvira predstavlja izziv za vsako gospodarsko družbo, ne samo za Petrol.« Zadnje sprejete spremembe glede določanja marž pomembno odstopajo od izhodiščnih predvidevanj pri oblikovanju plana družbe in skupine Petrol za letošnje leto. »Ne samo, da se marže ne približujejo nivojem v drugih državah EU, soočeni smo z dodatno zaostritvijo že tako najnižje marže v Evropi tudi na prodajnih mestih ob avtocestah. Poleg tega so predlagane spremembe pri regulaciji dodajanja biokomponente, ki neupravičeno povečujejo obremenitve za Petrol. Efektivno to pomeni, da regulirana marža ni 10 centov, ampak dejansko govorimo o 8 centih marže na liter goriva; z drugimi besedami država v svoji regulaciji s formulo o določitvi cen naftnih derivatov ne priznava polne nabavne cene naftnih derivatov. Te spremembe so v končnem učinku enako pomembne, kot vpliv spremenjenih marž.«
Zato je družba Petrol na SEOnet-u objavila vpliv regulacije cen naftnih derivatov na poslovanje skupine Petrol. Skupni učinek novih regulatornih sprememb v Sloveniji glede na planske predpostavke za leto 2025 bo imel negativni učinek na načrtovani dobiček iz poslovanja skupine Petrol za leto 2025 v višini do 30 mio EUR. To predstavlja skoraj četrtino dobička iz poslovanja, ki ga je lani dosegla družba Petrol v Sloveniji. Zaradi opisanih bremen, ki jih regulacija nalaga družbi Petrol, je uprava prisiljena prilagoditi poslovanje, in sicer skozi neljube ukrepe optimizacije v Sloveniji. »Z današnjim dnem ustavljamo vse razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmerjamo na tuje trge s prijaznejšim regulatornim okvirom. Poleg tega pričenjamo s stroškovno optimizacijo, zamrznejo se vse sponzorske in donatorske pogodbe, revidirali pa bomo tudi vse dobaviteljske pogodbe v Sloveniji. V prodajni mreži pričenjamo s stroškovno optimizacijo in zapiranjem neprofitabilnih prodajnih mest,« je pojasnil Berger. Vsi ukrepi so začasni in jih bo uprava prilagajala glede na dejanski rezultat poslovanja in glede na regulatorne ukrepe, za katere upajo, da se bodo spremenili na bolje.
Državni ukrepi glede regulacije cen se sprejemajo brez strokovnih podlag.
Postopke sprejemanja regulatornih posegov države na trgu goriv je pod vprašaj postavil član uprave Marko Ninčević, ki je izpostavil, da je bila zadnja uredba sprejeta, brez kakršnekoli strokovne podlage in analize, prav tako pa uredbe ni podprl pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ustanovljen Svet za cene. »Takšni ukrepi, brez strokovne ali zakonodajne podlage, niso zgolj neučinkoviti; ustvarjajo negotovost, zavirajo investicije ter resno ogrožajo dolgoročno stabilnost oskrbe in zmožnost doseganja zelenih ciljev,« je opozoril Ninčević in dodal: »Utemeljitve za regulacijo se na strani odločevalcev arbitrarno spreminjajo: od sklicevanja na inflacijo, pri kateri marža nima praktično nobenega vpliva, saj je obremenitev z davki in dajatvami 8,5-krat višja od marže, do domnevno omejene konkurence. V resnici pa restriktivno regulatorno okolje zavira vstop novih igralcev v panogo in dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost trga.« Poudaril je, da je slovenski trg goriv kljub koncentraciji ustrezno konkurenčen, saj ima več kot 80 % prodajnih mest največjega trgovca v radiju 10 minut alternativnega ponudnika.
Po besedah Ninčevića je Vlada RS pri sprejemanju uredb prezrla skupna stališča in predloge vseh strokovnih organizacij, pripravljene študije Ekonomske fakultete, kakor tudi mnenja, podana v okviru Sveta za cene. Še več: uredbe omejujejo višino marže, obenem pa ne priznavajo niti vseh nabavnih stroškov. Trgovcem se namreč nalaga obveznost umešavanja dražje biokomponente v gorivo, medtem ko se ta strošek ne prizna v polnem obsegu pri izračunu končne maloprodajne cene.
V strukturi cene naftnih derivatov predstavljajo dajatve državi kar 60 % in so napram letu 2023 narasle za 42 %. S širitvijo regulacije cen tudi na avtocestne lokacije se za slovenskega potrošnika ne spreminja nič, negativni vpliv bodo imeli največji naftni trgovci, država pa posledično manj davka od dobička.
Član uprave Jože Smolič je predstavil strukturo cene goriv, v kateri marža predstavlja zgolj 7 % končne cene goriva za potrošnika, nabavna cena 33 %, delež dajatev državi pa 60 % končne cene. Predstavil je tudi rezultate študije Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki kaže, da je ob približno enaki nabavni ceni goriva na obeh trgih, delež dajatev v ceni goriv v Sloveniji občutno višji kot na Hrvaškem. Zato je končna cena goriv na Hrvaškem nižja. Takšno stanje se ohranja tudi z novo regulacijo. Konkretno: če bi bila trgovska marža na dizelsko gorivo v Sloveniji 0 EUR, bi bile maloprodajne cene dizelskega goriva v Sloveniji še vedno višje kot na Hrvaškem. To pomeni slabšo konkurenčnost slovenskega trga v primerjavi z okoliškimi državami in je že doslej povzročalo odliv prodaje goriv iz tranzitnega prometa v sosednje države. Posledično bodo slovenski naftni trgovci zaradi nakupov turistov v tranzitnem prometu imeli nižje dobičke, država pa bo v javno blagajno pritegnila manj DDV in manj davka od dobička največjih naftnih trgovcev (Petrol, MOL, Shell).
V zvezi z možnimi posledicami regulacije za zaposlene je delavski direktor Zoran Gračner izrazil zaskrbljenost, ker kljub kontinuiranim naporom uprave za izboljšanje položaja zaposlenih, lahko ukrepi povezani z regulacijo cen goriv vodijo v poslabšanje finančne stabilnosti podjetja in s tem posledično v optimizacijske ukrepe, kot so e lahko odpuščanje zaradi zapiranja prodajnih mest, nižanje socialne varnosti zaposlenih zaradi nižanja plač, slabšanje položaja zaposlenih zaradi zniževanja drugih investicij, povezanih s kadri (npr. v izobraževanje in razvoj zaposlenih ipd).
S takšno regulacijo cen država zavira zeleni prehod, saj onemogoča investicijski potencial.
Kljub kontinuiranim pobudam k strokovnim razpravam ostajajo pozivi družbe Petrol preslišani. Obstoječi model regulacije zavira nujna vlaganja v razvoj in posodobitev infrastrukture, onemogoča doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij ter ustvarja negotovo, politično vodeno regulativno okolje, ki je nezdružljivo z dolgoročnim strateškim vodenjem podjetij. Petrol je namreč ključni deležnik pri energetski oskrbi Slovenije in zagotavlja skoraj 50 % končne energije, ki jo potrebuje Slovenija. Sklepno sporočilo uprave družbe Petrol je usmerjeno v poziv odločevalcem k odgovornemu odločanju, kjer bodo v središču stroka, skrb za energetsko varnost in podpora gospodarstvu pri prehodu v nizkoogljično družbo. Uprava družbe Petrol bo naredila vse potrebno za zaščito interesov podjetja, s prilagoditvijo poslovnih aktivnosti z dodatnimi ukrepi pa blaži negativne učinke regulacije cen in hkrati zagotavlja, da skupina Petrol ostaja finančno stabilna, ustrezno likvidna ter kapitalsko močna. Tudi v prihodnje si bo prizadevala za konstruktivni dialog z odločevalci z namenom iskanja ustreznih rešitev.