Regulacija cen pogonskih goriv in izzivi, s katerimi se soočamo
V družbi Petrol smo nad sprejeto Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov razočarani. Kljub našim večkratnim opozorilom in predlogom za vzpostavitev bolj vzdržnega regulatornega okvira, nova uredba ohranja obstoječe pogoje, ki smo jih že doslej ocenili kot neustrezne in dolgoročno nevzdržne, hkrati pa še dodatno širi regulacijo na prodajna mesta ob avtocestnem križu. Širitev regulacije pomeni enotno regulirano maržo na vseh lokacijah, tako ob avtocestah kot na drugih prodajnih mestih, kar bo sicer znižalo cene za tujce, vendar pa bo dodatno obremenilo slovenske ponudnike in ne bo imelo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo.
V družbi Petrol že vse od začetka regulacije cen naftnih derivatov v letu 2022 nenehno opozarjamo na neustrezen in dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir pri prodaji naftnih derivatov. V Sloveniji so namreč marže pri prodaji goriv omejene na izjemno nizko raven in so primerjalno najnižje med državami EU, medtem ko je višina trošarin med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami. Marža pri bencinu znaša le približno polovico povprečne marže v EU, pri dizelskem gorivu pa manj kot tretjino povprečne marže v EU. Marža tako predstavljala zgolj 7 % končne cene goriva za potrošnika, nabavna cena 33 %, delež dajatev državi pa 60 % končne cene. Medtem ko se marža vse od leta 2023 ni povišala, so se dajatve državi v tem obdobju povišale kar za 42 %.
Študija, ki jo je za družbo Petrol pripravil Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (avtor: dr. Janez Dolšak) je prav tako pokazala, da je ocenjena marža za bencin v Sloveniji v obdobju 2018-2024 znašala le 8,0 % končne maloprodajne cene, najmanj med 27 državami članicami EU (EU-27) in veliko manj od povprečja (11,2 %). Tudi za dizelsko gorivo je ocenjena marža v istem obdobju v Sloveniji med najnižjimi v EU-27 in znaša le 6,9 % od končne maloprodajne cene, kar je ponovno veliko manj od povprečja EU-27 (12,0 %).
Avtor študije hkrati ugotavlja, da ima Slovenija v strukturi cene naftnih derivatov visok delež dajatev državi, zaradi katerih se končna cena goriv v Sloveniji tako poviša, da postane primerljiva ali celo višja od cen v sosednjih državah. Zato potrošniki v Sloveniji plačajo za gorivo več. Denimo: ob približno enaki nabavni ceni goriva na obeh trgih, so dajatve v ceni goriv v Sloveniji občutno višje kot na Hrvaškem. Zato je končna cena goriv na Hrvaškem nižja. Takšno stanje se ohranja tudi z novo regulacijo. Konkretno: če bi bila trgovska marža na dizelsko gorivo v Sloveniji 0 EUR, bi bile maloprodajne cene dizelskega goriva v Sloveniji še vedno višje kot na Hrvaškem.
To pomeni slabšo konkurenčnost slovenskega trga v primerjavi z okoliškimi državami in je že doslej povzročalo odliv prodaje goriv iz tranzitnega prometa v sosednje države. Tranzitni promet sicer v strukturi prodanih količin goriva na slovenskem trgu predstavlja velik delež.
Z novo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov je država tik pred turistično sezono znižala maloprodajne cene goriv edino turistom v tranzitu, za slovenskega potrošnika pa ostaja situacija praktično enaka. Posledično pa bo vplivala na to, da bodo slovenski naftni trgovci zaradi nakupov turistov v tranzitnem prometu imeli nižje dobičke.
Vse našteto posledično pomeni, da bo država v javno blagajno pritegnila manj davka na dodano vrednost in manj davka od dobička največjih naftnih trgovcev (Petrol, MOL, Shell).
Že ob dosedanji regulaciji za prodajna mesta izven avtocest najvišja dovoljena marža v Sloveniji ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov rednega poslovanja z gorivi in derivati, kot so stroški dela, najemnin, transporta in skladiščenja. Statistični podatki namreč kažejo, da so se obratovalni stroški bencinskih servisov občutno povečali. Med letoma 2018 in 2024 so stroški dela v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil naraščali za povprečno 10 % letno. Cene industrijskih proizvodov so se od leta 2021 zvišale za 24,6 %, storitev pa za 17,4 %. Znižana marža na prodajnih mestih ob avtocesti, uvedena z novo regulacijo, ta problem širi tudi na prodajna mesta ob avtocesti, ki so že sicer obremenjena z višjimi stroški.
V celotnem obdobju regulacije cen goriv v Petrolu nismo videli niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize s strani pripravljavcev uredb, kar je sicer za ukrepe regulacije cen zakonsko predpisano. Zdi se, da energetska podjetja v Sloveniji postajamo žrtev političnih odločitev.
Zaradi ohranjanja regulacije na področju cen naftnih derivatov v Sloveniji in dodatne širitve na prodajna mesta ob avtocestah ter ob naraščajočih stroških dela, najemnin, transporta, skladiščenja ipd., bomo v družbi Petrol prisiljeni v nadaljnjo optimizacijo. Ta lahko vključuje tudi neljube ukrepe, kot so: zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij za zeleni prihod, krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim – podpora slovenskemu športu, kulturi in izobraževanju. Za zaščito interesov podjetja bomo naredili vse potrebno, vključno z razmislekom o morebitnih odškodninskih tožbah zoper pripravljavce strokovnih podlag za regulacijo cen naftnih derivatov.