Se sprašujete, zakaj slovenski potrošniki gorivo raje točijo na Hrvaškem?

Zato, ker je zaradi nižjih dajatev državi čez mejo gorivo cenejše. Pri nas cene goriva ostajajo visoke, čeprav so stroški nafte na veleprodajnih trgih najnižji v zadnjih letih. Nič čudnega, saj država od litra bencina pobere kar 60 %. Naftni trgovci prejmejo le 7 %, nova regulacija pa s širitvijo na avtocestna prodajna mesta situacijo še zaostruje. Imela bo resne posledice na gospodarstvo in celotno slovensko prebivalstvo.   

Kdo je prejel koliko od 1 litra goriva?

V Evropski uniji obstaja zelo malo primerov držav, kjer je cena goriva regulirana, tako kot pri nas. Slovenija se med njimi uvršča na neslavno zadnje mesto ko gre za to, koliko od nakupa goriva prejme ta, ki je gorivo prodal.

Tako slovenska marža pri prodaji bencina znaša le okrog polovice povprečne marže v EU, pri dizelskemu gorivu pa manj kot tretjino povprečne marže v EU. 

Primerjali smo ceno litra bencina, ki so jo vozniki v Sloveniji plačali 3. junija 2025 in ceno, ki so jo plačali 1. januarja 2023 in preverili, kdo je prejel koliko:  

• 60 % plačanega zneska v obliki dajatev prejme država.  Medtem ko se marža naftnih trgovcev vse od leta 2023 ni povišala, so se dajatve državi v tem obdobju povišale kar za 42 %. 
• Preostalih 33 % cene goriva predstavlja vrednost, po kateri ponudnik goriv kupuje bencin na trgu. 
• Naftnim trgovcem tako od prodaje litra goriva ostane zgolj 7 %. Ta znesek mora pokriti vse plače zaposlenih, stroške logistike, vzdrževanje prodajnih mest, vlaganja v slovenski šport, kulturo in izobraževanje ter investicije v projekte zelenega prehoda. 

Ker gre večina cene goriva državi, je razlog za rast cen goriv v Sloveniji v resnici višanje dajatev, ki jih moramo plačevati državi. Vpliv naftnih trgovcev na končno ceno goriva pa je zanemarljiv.  

Cene goriva v Sloveniji tako ostajajo visoke, kljub temu, da so cene nafte na veleprodajnih trgih najnižje v zadnjih nekaj letih. Če se sprašujete, zakaj slovenski potrošniki raje točijo na Hrvaškem, je razlog preprost – ob približno enaki nabavni ceni goriva so dajatve pri nas občutno višje kot čez mejo, zato je končna cena goriv pri sosedih nižja. 

Še več:  tudi če bi bila marža naftnih trgovcev v Sloveniji enaka 0 €, bi bila zaradi visokih dajatev državi slovenska maloprodajna cena dizla še vedno višja kot je na Hrvaškem. 

Kakšne bodo škodljive posledice nove uredbe?

Prejšnja uredba o oblikovanju cen se s 16. junijem izteka, z 18. junijem pa prične veljati nova, ki še dodatno zaostruje pogoje poslovanja za ponudnike goriv.

Nova regulacija bo imela zelo resne posledice ne le za poslovanje ponudnikov pogonskih goriv in za zasledovanje ciljev zelenega prehoda na državni ravni, ampak tudi za širši gospodarski prostor in celotno slovensko prebivalstvo. 

“V družbi Petrol smo že ob dosedanji regulaciji cen naftnih derivatov konstantno opozarjali na dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir,” opozarja Sašo Berger, predsednik uprave Petrola. “V vsem tem obdobju v Petrolu nismo videli niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize s strani pripravljavcev uredb, kar je sicer zakonsko predpisano. Zdi se, da energetska podjetja v Sloveniji postajamo žrtev političnih odločitev. V primeru sprejema še bolj zaostrene regulacije na področju cen naftnih derivatov v Sloveniji bomo v družbi Petrol prisiljeni v neljube ukrepe, kot so: zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij za zeleni prehod in krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim – podpore slovenskemu športu, kulturi in izobraževanju.”