Ana Drev, alpska smučarka

Ocena sezone

Avtorica: Ana Drev
Datum: 30. 3. 2017

Sezona 2017 je bila do sedaj moja edina sezona, v kateri je prevladovala konstantnost. Večino tekem sem zaključila v najboljši deseterici, tudi Svetovno prvenstvo v Sant Moritzu. Če bi me kdo pred sezono vprašal, kaj si želim in za kaj delam, bi vsekakor odgovorila, da so to v rezultatskem merilu stopničke in zmaga. Delala sem trdo in se borila po najboljših močeh, pa želenih rezultatov ni bilo. A tako je v športu, veliko jih gara in dela trdo, na najvišja mesta pa stopi malokdo. Vendar ne želim, da moj povzetek sezone zveni preveč razočarano in žalostno, saj vtisi dejansko niso samo takšni; veliko je lepih in vzpodbudnih.

V tej sezoni sem prikazala veliko dobrih voženj, nekajkrat zgrešila stopničke za kakšno desetinko in ne glede na snežne pogoje in konfiguracijo terena smučala na visokem nivoju.

Bilo je veliko novih prizorišč in sezono smo prvič zaključili v Ameriki. Zadnji dve tekmi sezone smo namreč imeli v Kaliforniji in Koloradu. V Squaw Valleyu je bila tekma Svetovnega pokala prvič po 48 letih, to prizorišče pa je leta 1960 gostilo Zimske Olimpijske igre. Squaw valley je poznan po dobri freeride smuki, saj se tu zaradi geografske lege blizu morja in prve gorske bariere zaustavijo večino padavin, ki jih prinesejo cikloni iz morja. Samo letos je tu zapadlo 16 metrov snega. Tudi v času naših tekem ga je zapadlo več kot meter in vsi smo se spogledovali, kaj bo s tekmo. A se je na srečo vreme še pravočasno umirilo, tako da smo imeli tekme na visokem nivoju, saj je konfiguracija proge zelo zahtevna in meni je bila zelo všeč!

Po tekmi smo imeli 2 dni časa za ogled San Francisca, nato pa let v Aspen. V Aspnu nas je pričakalo spomladansko vreme tako da smo že v zraku čutili konec sezone. Pride sezona, ko že komaj čakaš konec, letos pa dni nisem odštevala in se vse do zadnjega počutila dobro.

Po zaključku Svetovnega pokala je sledilo še državno prvenstvo na Krvavcu, kjer sem še četrtič zapored postala državna prvakinja v veleslalomu. Sedaj pa nekaj dni počitka, analiza sezone in testiranja opreme. Daljša pavza bo sledila proti koncu meseca aprila.

Pred mano je zanimiva sezona, prihajajo Olimpijske igre in novi izzivi. Kako se jih lotiti? Vsak ima svojo pot in svoj način dela, vendar je bistvo vsakega prehojenega koraka, presmučanih vratic, prekolesarjenih kilometrov in dvignjenih uteži, veselje do načina življenja, ki ga živiš. Veselim se te poti!

Sölden

Avtorica: Ana Drev
Datum: 28. 11. 2016

Tekmovalci, ki ne tekmujejo v veleslalomu in ne doživijo tekme v Söldnu, si ne morejo predstavljati, kako ta tekma in dogajanje okrog nje izgleda, saj ni podobna praktično nobeni drugi tekmi v Svetovnem pokalu. Razen tiste dobre minute, ko si na progi... Že sam datum precej izstopa, saj je konec oktobra pri nas še topla jesen, mi pa na silo spreminjamo naš trenažni proces in se nekje tri tedne pred tekmo začnemo osredotočati na to tekmo; kje bomo ujeli najboljše pogoje za trening, na katerem ledeniku je snežna površina najbolj utrjena, kje trenirajo druge ekipe, ali lahko progo utrjujemo z vodo... Datume in kraje odhoda na trening spreminjamo iz dneva v dan, vse je odvisno od vremena in pogojev. Oktober je za smučarje zelo težek mesec, saj je zelo težko najti dobre pogoje, vreme je zelo nestabilno in velikokrat nas pričaka takšna megla, da ne vidimo niti do naslednjih vrat, mi pa bi morali trenirati, saj je tekma že tik pred vrati.

Že tako ali tako je prva tekma psihično zelo naporna, toda poleg tega je ta tekma zelo naporna tudi s fizičnega vidika. Lahko bi rekla, da je to zagotovo eden fizično najbolj utrujajočih veleslalomov v sezoni. Visoka nadmorska višina nad 3000 metrov, zahtevna strmina, ki te vsako leto znova preseneti, dolga proga...

Da se vrnem na samo tekmo in dogajanje okrog nje. Že nekaj dni pred tekmo vlada v vasi prava smučarska mrzlica. Medijski centri so nabito polni, vrstijo se novinarske konference smučarskih zvezdnikov, na vsakem koraku mrgoli sponzorjev in hkrati vprašanj, kako si in kako si pripravljen! Poleg tega srečam vse tekmovalke in z nekaterimi se nisem videla že od konca sezone. Tako se tudi med sabo sprašujemo, ali smo pripravljene.. In tako, po napornih treningih, katerih intenziteta se sicer v dnevih pred tekmo zmanjšuje, se pa zato medijska pozornost in zavedanje nove sezone približuje, tudi sama sebe preden zvečer zaspim, iskreno vprašam: "Ali sem pripravljena?" Ne bom razpredala o vseh mojih razmišljanjih, ker bi tale zapis vsekakor postal predolg, lahko pa jih strnem: "Pripravljena sem tekmovati!"

V Söldnu sem z 10. mestom dosegla mojo najboljšo uvrstitev na ledeniški uverturi. Čeprav mi je ta hrib zelo pri srcu, se še nisem zares spoprijateljila z njim. S strmino nikoli nisem imela težav, nisem pa še ugotovila, kako hitrost prenesti v ravninski del in jo zadržati vse do cilja.

A moj povzetek prve tekme je nadvse pozitiven. Z dobrimi mislimi grem naprej in moje ugotovitve zaključujem z usmerjenostjo v prihodnost: "Prva bitka je za mano, a prava vojna se šele začenja".