Andrej Šporn, alpski smučar

Preberite kako Andrej Šporn doživlja svoje tekme ter kaj se dogaja v zakulisju tekmovanj in priprav na športne dogodke.

Poškodbe so sestavni del športa

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 4.4.2017

Zaključila se je letošnja smučarska sezona, ki je bila nacionalno gledano res lepa, saj nas je Ilka razveseljevala na tedenski ravni. Neskončno sem užival ob njenih dosežkih in res sem vesel, da se ji je vse poklopilo tako kot se je. Tudi Boštjan je dosegel svojo prvo zmago, verjamem da eno izmed mnogih, ki bodo še sledile, poleg ostalih vrhunskih dosežkov, ki jih je to sezono nanizal.

Zame se je ta sezona žal končala, še preden se je sploh zares začela. Ob smoli z vremenom, ki smo jo imeli v začetku sezone in posledično z vsemi odpovedanimi tekmami, sem zares uspel nastopiti na dveh smukih, potem pa sem se poškodoval. Tako kot uspehi so del smučanja tudi padci. Moj se je zgodil na uradnem treningu in kljub temu, da ni izgledalo hudo, so kasnejše preiskave pokazale strgano križno vez. Tole pišem v toplicah, kjer imam rehabilitacijo. Sneg bom smel najhitreje pogledati po šestih  mesecih trdega dela v telovadnicah. Pa še takrat ni nujno, da bo šlo. Vendar bomo prihodnost pustili tam kjer je in bomo videli kako uspešno sem rehabilitiral svojo poškodbo.

V vmesnem času pa bom, tako kot vsi vrhunski športniki, trdo delal. Gre za tisti del sezone, ki ga javnost ne vidi. Ko je športnik enkrat dober, kot dosega take zmage, kot jih je letos Ilka, se z njim veselijo vsi. Ne vidijo pa ga takrat, ko leži v bolnišnici, ko se bori, da bo ponovno lahko skrčil nogo, dvignil, stopil nanjo. Tudi ne takrat, ko nepoškodovan vsak dan potiska meje svojih zmogljivosti naprej. Z vrhunskim športom je namreč povezano toliko fizične bolečine. Pravzaprav je bolečina edini reden spremljevalec. Tako tista, ki izhaja iz trdega treninga, kot tista, ki ostane po poškodbah. In zato so uspehi toliko vredni. Tudi Ilkini so tlakovani z veliko, veliko bolečine. Vsi bi se morali večkrat spomniti, kako težko je vztrajati in doseči vrhunski nivo. Zato iskreno čestitam vsem našim športnikom za letošnje dosežke in si želim, da bi tudi v prihodnji sezoni lahko veselo pričakovali nove tekme. Do takrat pa bomo vsi skupaj švicali v telovadnicah.

Lep pozdrav do naslednjič, 

Andrej

Priprave so najtežji del alpskega smučanja

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 22.8.2016

Andrej Sporn Poletje je tu in z njim tudi veliko znojenja, pa ne zaradi vročine, ta me ne moti, sploh glede na ves mraz ki ga doživimo, temveč zaradi kondicijskih priprav. Te so pravzaprav najtežji del alpskega smučanja, verjetno pa tudi vsakega drugega športa. Gre namreč za duhomorno trpljenje, kajti težko kako drugače imenujem to neprestano premikanje mej zmogljivosti. Jaz sem športnik zato, ker rad tekmujem, kot moja žena rada pove, tudi s hitro blagajno v trgovini  :). Priprave pa so tisti del športa, kjer zares tekmuješ le s samim seboj. In to, vsaj zame, ni preveč zabavno.

Sicer pa imam poletje rad, saj gre za tisti čas, ko lahko več časa preživim s svojo družino in prijatelji. Moja sinova sta popolnoma nora na vodo, tako je kopanje, špricanje in tunkanje čim večkrat na sporedu, pa čeprav v domačem mini bazenu. Seveda smo organizirali tudi kopanje v morju in delanje potičk na mivki. Iz mivke pa smo se premaknili neposredno na sneg, kjer tale blog tudi nastaja. Kratka prekinitev poletja na 3000 metrih, kjer začnemo s tehničnimi platmi smučanja, različnimi vajami, nato pa počasi stopnjujemo hitrost. Za par tednov se bomo še vrnili v poletje, potem pa odhod v Čile, mesec zime in smo že v zadnjih pripravah pred pričetkom nove sezone. Mivka in potičke pa le še bled spomin...

Uživajte na toplem!

Pred koncem sezone

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 16.3.2016

Sezona je skoraj za nami - ni bila dobra, ni pa bila katastrofalna :-). Večkrat sem bil blizu dobremu rezultatu, »poklopilo« pa se je šele v Garmisch – Partenkirchnu.

Andrej Sporn Smučanje je namreč ena zapletena reč, tako kot verjetno vsak šport na vrhunskem nivoju. Rezultat je namreč splet različnih dejavnikov; opreme – torej samih smuči, kako so pripravljene, hitrosti dresa, smučarskih čevljev, ki so zelo pomemben element, saj opravljajo prenos sile z noge na smučko, potem pogojev na tekmi, veter, vidljivost, snežna podlaga, pa seveda tudi same pripravljenosti tekmovalca, njegovih specifik glede na to, kateri tereni mu bolj ustrezajo in kateri manj. Ko upoštevaš vse navedeno in ne tekmuješ v okviru ene izmed velesil, ki ima mnogo več denarja za najboljšo opremo ter za organizacijo treningov (v smislu hitrih premikov z enega terena na drugega glede na vreme, dostopnosti terenov, priprav proge), ugotoviš, da smo Slovenci pravzaprav velesila. Pa ne zgolj v alpskem smučanju, tudi na mnogih drugih področjih.

Andrej Sporn V sezono sem šel precej optimistično, saj sem ob povratku na sneg po pomladanski poškodbi ahilove tetive presenitljovo hitro našel občutke ter tudi rezultatsko potrditev na uradnih treningih v Lake Louisu ter Beaver Creeku, vendar pa sem obakrat na tekmi naredil večjo napako, tako da je dobra uvrstitev splavala po vodi. V januarju so sledile klasike, ki mi vedno ustrezajo in sem se jih izredno veselil. Po odličnih treningih v Wengnu je bila tekma zaradi megle povsem neregularna, številke po prvi daljši prekinitvi enostavno nismo več imele enakih možnosti. Sledil je Kitzbuhel, ki je bil na koncu najbolj ne fer tekma moje kariere, prekinjena je bila namreč po številki 30, nekaj sekund preden bi moral sam startati. Res je, da so bili trije grdi padci, vendar če bi tekmo prekinili zgolj zaradi varnosti, bi to moralo biti najkasneje po Svindalovem padcu, ne pa da so gledali samo na to, da bo v cilju dovolj tekmovalcev za veljavno tekmo. Iz prve roke vam lahko povem, da se razmere na progi v času prekinitve niso prav nič spremenile, vidljivost je bila celo boljša, kot na primer v Wengnu in Santa Caterini, to potrjujeta tudi vrhunska rezultata startnih stevilk 27 in 30. Vse skupaj me je kar precej razjezilo, vendar sem uspel do Garmischa to odmisliti in končno odsmučati kakor znam. Pogoji so bili enaki za vse, podlaga trda, kar ustreza mojemu slogu smučanja, dodatno vzpodbudo pa mi je vsekakor dal tudi odličen nastop Boštjana Klineta. Na koncu niti ne vem, ali sem bil bolj vesel za svoje osmo mesto ali Boštjanovo drugo, vsekakor pa je bil to en naljepših smučarskih dni.

Na koncu lahko ugotovim, da res ni šlo vse po mojih željah, vendar tak je šport. Ne rečejo mu zaman ruleta :-). Enkrat si gor, enkrat spet na dnu. Vsekakor pa sem dokazal predvsem sebi, da sem sposoben še vedno poseči po vrhunskih rezultatih in to mi daje voljo za naprej. Tako da verjamem, da bomo skupaj vsaj še eno sezono. Držite pesti za vse naše, upam, da tudi vi opravljate svoje delo z enako strastjo, kot mi opravljamo naše :-).

Do naslednjič :-)

Zima je že tu

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 21.10.2015

Zima, zima bela. Počasi prihaja v naše kraje, visoko vhribih pa je že. Čisto prava, snežena. Trening v Čilu sem zaradi poškodbe ahilove tetive izpustil, saj so mi zdravniki odsvetovali prehitro vrnitev na sneg zaradi možnosti rerupture. Tako sem prve treninge opravil prejšnji teden na Stelviu. Občutek je bil dober, moja glava je bila vrnitve na sneg zelo vesela, moja noga pa ne preveč, ampak jo bom že še prepričal.

Skok čez Audi

Hitrost rehabilitacije oziroma možnost gibanja pa je letos še posebej pomembna v mojem življenju, saj sva z ženo ravnokar dobila drugega sina in z berglami ne bi bil ravno v pomoč. Tako bo letošnje poletje posvečeno pridobivanju popolne gibljivosti gležnja ter povrnitvi moči hkrati pa posvečanju družini ter skupnim morskim užitkom.

Bolečine so ob smučanju prisotne, vendar smo športniki zares tega navajeni – vrhunski šport gre z bolečino žal z roko v roki. Priprave bomo do srede novembra nadaljevali v Evropi, ki letos na srečo kaže bolj zimsko podobo, potem pa se selimo v Kanado in ZDA. Tekmam naproti! Veliko sem se ob poškodbi ukvarjal z mislijo ali bi že ne bil čas da svojo kariero zaključim. Odločil sem se, da ta trenutek še ni prišel, še vedno imam željo in potrebo tekmovati. Ko analiziram zadnji dve sezoni,
je en kup dejavnikov, ki so vodili v tako rezultatsko stanje, kot je bilo. Nimam nobenih zagotovil,
da tudi letos temu ne bo tako, lahko pa vsaj poskusim. Dokler imam voljo pognati se skozi štartna vratca in divjati po hribu navzdol z vsemi svojimi močmi ter sam pri sebi čutim in verjamem, da sem še vedno sposoben doseči vrhunske rezultate, se še ne želim vdati.

Hvala za vašo podporo in držanje pesti, vem da ste razočarani ob neuspehih, včasih tudi jezni. Takrat se spomnite, da smo športniki v tistem trenutku še miljonkrat bolj razočarani in jezni. Sami sebi smo vedno najhujši kritik. Sicer ne bi prišli tako daleč. Sebi in vam želim v prihajajoči sezoni čim manj jeze in razočaranj in čimveč veselih trenutkov, z visoko dvignjenimi rokami.

Uživajte v zimi :-)

Nesrečna ahilova tetiva

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 16.6.2015

Poškodbe so sestavni del športa in letos je ta smola doletela mene. Na eni od zadnjih aprilskih tekem na Krvavcu sem zdrsnil na bok in si nesrečno strgal Ahilovo tetivo leve noge. Pravzaprav se mi sploh ni sanjalo, da gre za tako resno poškodbo, saj sem se po padcu še sam odsmučal ter se odpeljal domov. Na srečo tam živi tudi moja žena :), ki me je hitro peljala na urgenco, kjer pa so ugotovili, da gre za težjo poškodbo. Tetiva je bila namreč povsem pretrgana, tako da je neizbežna operacija sledila že naslednji dan, rehabilitacija pa običajno traja kar 6 mesecev. Na srečo mi je fizioterapevt Matej Ipavec priporočil posebno VacoPed opornico, s katero sem lahko že po desetih dneh hodil brez bergel. To je za mene izredno pomembno, saj sem s tem izgubil bistveno manj mišične mase in posledično moči, zaradi neprestanega gibanja pa tudi sama rehabilitacija poteka hitreje od pričakovanj, tako da upam, da se bom na sneg lahko vrnil že za avgustovski trening v Čilu. Andrej Sporn Team Petrol

Hitrost rehabilitacije oziroma možnost gibanja pa je letos še posebej pomembna v mojem življenju, saj sva z ženo ravnokar dobila drugega sina in z berglami ne bi bil ravno v pomoč. Tako bo letošnje poletje posvečeno pridobivanju popolne gibljivosti gležnja ter povrnitvi moči hkrati pa posvečanju družini ter skupnim morskim užitkom.

Andrej Sporn Sloski

Uporaba VacuPeda mi je omogočila tudi udeležbo na srečanju Team Petrola na Bledu, ki je vedno zanimiv in zabaven dogodek. Gre za kombinacijo koristnih predavanj in adrenalinske izkušnje, hkrati pa druženje vseh Petrolovih sponzoriranih športnikov, s katerimi se lahko le redko srečamo ter izmenjamo mnenja in izkušnje. Hvala Petrol, tako za organizacijo tovrstnih srečanj, kot tudi za podporo na moji športni poti.

Lep pozdrav!

Pred začetkom tekem

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 13.10.2014

Po dolgem času se vam zopet malo javljam. Ugotavljam, da imam že vrsto let enak »življenjski« ritem; po koncu sezone, ko se za javnost smučanje zaključi, nastopijo spomladanski treningi. Letos sem intenzivno smučal cel april, kar se močno pozna tudi sedaj, saj je to priložnost za posvečanje tehniki smučanja, spoznavanju opreme in smučanju brez pritiska tekmovalnih priprav. Je pa res, da je zato tudi težje ostati motiviran, saj so tekme tiste, ki te držijo pokonci. Moja žena me dostikrat draži, da še v trgovini tekmujem, če bom stehtal zelenjavo hitreje kot ostali.

Po spomladanskem treningu sledi obdobje kondicijskih priprav in končno tudi malo več časa za družino, kar pa posledično tudi pomeni, da je počitka bolj malo. Včasih se mi zdi, da se na treningih bolje spočijem, kot kadar sem doma, ker ni potrebno popoldne na igrišče, sestavljati lego kock, brcati žoge in podobno… Pa saj v tem pravzaprav zares uživam.

Sezona se za nas začne konec avgusta, z odhodom v Čile. Letos smo bili tam kar štiri tedne, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Imeli smo tudi veliko srečo z vremenom, saj smo prišli med praktično cveteče zvončke, pa je v prvih dveh dneh padlo skoraj en meter snega, kar nam je omogočilo kvaliteten trening celotne štiri tedne. Uspelo mi je tudi izjmeno dobro odpeljati dve tekmi, s čimer sem si zagotovil štartno številko v smuku takoj za trideset, kar mi resnično daje dobro izhodišče za prihajajočo sezono.

Ta teden smo na treningu v Hintertux ter v Solden, kar bo zadnji trening pred odhodom v Severno Ameriko. Potem pa bodo kmalu sledile prve tekme, ki se jih res zelo veselim, saj komaj čakam, da ponovno pridemo v tekmovalni ritem. Ta sezona je zame izjemno pomembna, saj če ne bo dobrih rezultatov dvomim, da bom še nadaljeval svojo kariero in me veseli, da v njo vstopam dobro pirpravljen.

Ostane le še to, da držite pesti, jaz pa obljubim da bom dal vse od sebe in se potrudil, da nam bo prihajajoča sezona vsem v veselje. Vi pa tudi pojdite kaj smučat, gre za lep šport.

Lep pozdrav!

Važno je tekmovati

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 11.2.2014

Andrej Sporn Kitzbuhl Olimpijski smuk je za nami. Osebno sem ga spremljal iz studia RTV Slovenije. Mogoče pa se tu skriva moja nadaljnja kariera   . Veliko ljudi me je zadnje dni vprašalo, kako sem se počutil, če mi je bilo zelo hudo, ker nisem bil v Sočiju na tekmi. Seveda mi ni bilo fino spremljati tekme po televiziji. Nikomur, ki je tekmovalec, to ne bi ustrezalo. Naš osnoven namen je tekmovati – ali z avtomatsko blagajno v trgovini, kot me pogosto draži moja žena  , ali pa drug z drugim in smukaško progo. Zato glasno priznavam, da mi seveda ni bilo lahko. Pa ne zato, ker gre za olimpijado – kot sem že velikokrat iskreno povedal, v samih olimpijskih igrah ne vidim nič bistvenega – le to, da je od prvih 45 tekmovalcev iz zadnje tekme svetovnega pokala manjkalo kar 21 tekmovalcev. Klemen Kosi, ki ima običajno številko blizu 60, je nastopil s številko 33. Rahla korekcija tega odstopanja je sicer v tem, da točke za svetovni pokal dobi le 15 najboljših in ne 30, kljub temu pa gre res za okrnjeno konkurenco. Sama proga je pravzaprav taka, kot so vse proge, ki jih umetno pripravijo v te namene. Pravi, lepi smuki so tisti, ki se prilagajajo konfiguraciji terena in ne tisti, kjer teren prilagajajo tekmi. Osebno si bom ta smuk najbolj zapomnil po res grdem padcu svojega sotekmovalca in prijatelja Roka Perka. Rok se je težje poškodoval in bo potreboval kar lepo število mesecev, da se bo lahko vrnil na sneg. Bolj pomembno pa je to, da mu na tekmi nihče ni takoj nudil prve pomoči in je na kogarkoli, ki bi prišel, čakal vsaj 6 minut. Lahko bi bil nezavesten (ob takem padcu na glavo je še čudno, da ni bil), posledično bi se lahko tudi zadušil. Tako ogrožanje varnosti tekmovalca je nesprejemljivo. Na katerikoli tekmi. Želel bi si, da bi se o tem govorilo več in tako morda storilo tudi kaj za varnost tekmovalcev v prihodnje. Sam se trenutno posvečam treningom in se pripravljam na nadaljevanje svetovnega pokala v Kvitfjellu. Imam ga rad, tam sem že zabeležil 4. in 5. mesto, v letošnji sezoni pa upam na kakšno dobro uvrstitev, ki bi jo že res potreboval. Upam, da bom v teh tednih odpravil težave, ki jih imam in uspel z nastavitvami opreme doseči raven smučanja, za katero vem, da sem jo sposoben prikazati in za katero delam. Ves čas. Pravzaprav že celo življenje. 

Za pravi smuk potrebujemo pravo zimo

Avtor: Andrej Šporn
Datum: 20.1.2014

Andrej Sporn 18. januarja sem ob desetih zvečer prečkal (bivšo) italijansko-slovensko mejo. Termometer v avtu je kazal dobrih 14 stopinj. Marsikdo pravi, da gre za globalne spremembe vremena, posledice uničevanja našega planeta, vendar zame na tem mestu to sploh ni bistveno. Bistveno je, da nimam ne pogojev za trening, ne pogojev na tekmah takih, ki bi mi ustrezali. Sem smučar, ki smuča z močjo, ne z občutkom. Moja prednost je tam, kjer drugi ne zmorejo, ne upajo. Ko je ledeno, strmo, divje. Vendar ob 14 stopinjah zvečer tega res ne moremo pričakovati. Še kakšen dodaten splet okoliščin, ki je pripomogel k slabemu rezultatu (kot na primer štartna številka 1 v Val Gardeni, kjer modra barva, s katero barvajo progo, tekmovalca upočasni, zato vsi vnaprej vemo, katere številke so porazne) in se tekmovalcu poruši samozavest, oziroma prepričanje, da zmoreš vrhunsko presmučati progo. Smuk je namreč nekaj posebnega. Hitrosti so vrtoglavo visoke in so lahko dobesedno ubijalske. V kolikor nisi prepirčan vase, svojega življenja nisi pripravljen tvegati na način, ki bi omogočil vrhunske rezultate. Resnično upam, da bo prihodnji teden v Kitzbühlu tisti, ki bo stvari obrnil v pravo smer. To zaupanje vase se namreč lahko tudi zelo hitro pojavi nazaj – potrebuješ le en znak, en dober trening, en rezultat, ki ti pove, da nisi izgubil stika z najboljšimi. Potem gre vse lažje. Žal mi je, da bo smuk iz Garmisch Partenkirchna, ki ga imam zelo rad, prestavljen drugam. Vendar je to še ena izmed okoliščin letošnje nore zime, ki to pravzaprav sploh ni.
Po Garmischu sledi Soči. Evforija okoli olimpijskih iger se stopnjuje, osebno pa o njih sploh še ne razmišljam. Najprej je potrebno speljati ti dve tekmi pred nami, potem šele pride na vrsto tretja. Srčno upam da bodo pogoji dobri, podlaga trda in smuk proga resnično smukaško speljana. Še bolj kot to pa si želim, da se preostanek sezone odvije mnogo bolje, vključno s tekmo v Sočiju. Držite pesti