Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu
Preberite kako Dejan Zavec doživlja svoje borbe ter kaj se dogaja v zakulisju tekmovanj in priprav na največje dvoboje.
Življenje po profesionalni karieri
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 9.12.2016
Kot sem zapisal že v svojem prejšnjem blogu, je novo obdobje v mojem življenju – življenje po končani športni karieri – prav tako zanimivo in polno, kot je bilo pred tem. Spremembe vsekakor obstajajo, je pa rdeča nit nespremenjena: boks kot šola življenja.
Kar težko verjamem, da je od mojega zadnjega profesionalnega dvoboja minilo že več kot eno leto. Čeprav sem si želel, da bi se razpletlo drugače, bodo dogodki v Miamiju večno ostali v mojem spominu. A življenje teče naprej in moram priznati, da sem se res dobro znašel v novi vlogi. V novih izzivih. Če sem zadnjič pisal o tem, da sem se odločil o tem, kaj bom delal, zdaj načrte tudi že uresničujem.
Verjetno ste že zasledili, da se v okviru kluba Dejan Zavec Boxing trudim vzgojiti nov rod uspešnih slovenskih boksarjev. V svojem gymu na Ptuju skupaj z nadarjenimi fanti trdo treniram za to, da bi jim uspelo. Upam in verjamem, da jim bodo moje izkušnje v veliko pomoč na tekmovanjih v Sloveniji in širom sveta, ki jih čakajo v prihodnje. Prvi koraki so izredno spodbudni in kolikor vedno bolj opažam, v primeru dobrega načrtnega dela slovenski boks čaka svetla prihodnost. Slovenski boksar na olimpijskih igrah? Zakaj pa ne!
Boks sicer želim vedno bolj približati tudi ljudem nasploh – takim, ki jim niti na kraj pameti ne pride, da bi se z njim ukvarjali kako drugače kot za telesno vadbo, zabavo in sprostitev. Vedno več ljudi prihaja k meni na individualne treninge, skupaj z ekipo sodelavcev pa z boksarskimi veščinami, ki so odličen način vsakodnevnega ohranjanja telesnih sposobnosti, seznanjamo tudi rekreativce. Boks brez dvoma dobro dene tako telesu, kot tudi psihi. Veseli me, da to vedno bolj spoznavajo tudi v šolah in drugih športnih klubih. Izjemno veliko mi pomeni, ko se nekdo s Ptuja domov odpelje zadovoljen in z zavedanjem, da je res naredil nekaj dobrega zase.
Za prihodnje mi sicer ostaja še kar nekaj načrtov, o katerih kaj več morda kdaj drugič, bi pa rad v tem prazničnem času zaželel najlepše praznike vsem. Prepričan sem, da je lahko leto 2017 za vse nas leto novih osebnih zmag. Prav je, da komu do njih tako ali drugače pomagamo – je pa včasih bolj od kakega darila lahko pomembna že spodbudna beseda.
Lepo pozdravljeni do naslednjič,
Dejan
Če želiš nekaj imeti, moraš tudi nekaj dati
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 19.5.2016
Zdaj je drugače. Z veseljem lahko povem, da me menjava življenjskega ritma ni šokirala v tolikšni meri, kot sem mislil, da me bo. Je pa zdaj drugače, brez dvoma.
Naj se sliši še tako zelo čudno: najbolj všeč mi je, da mi mojega telesa ni več potrebno dvakrat na dan spraviti na maksimalne obrate. Telo mi je hvaležno, hkrati pa mi jasno govori, da nekaj mojih »delov« potrebuje »servis«. Leta odpovedovanja in pritiskov so terjala svoj davek, toda to je nekaj, na kar sem računal, ko sem se odločil za to pot. To je sestavni del posla.
Če želiš nekaj imeti, moraš tudi nekaj dati.
Po zaključku kariere sem si vzel nekaj časa in v miru bolj natančno razmislil, v katero smer bi šel rad. Čas da vse odgovore.
Največ gledam v smeri ustvarjanja novih rodov slovenskih boksarjev: takih, ki bi radi šli resneje v ring. Najprej amatersko, nato morda tudi profesionalno – nikdar ne veš. Tako ali drugače se mi odpira vse več poti. Poleg dvorane Dejan Zavec GYM, ki mi to sploh omogoča, so zelo pomembni tudi vsi stiki, ki sem jih pridobil skozi vsa ta leta. Misli na prihodnost slovenskega boksa ta hip posvečam največ časa in energije, a hkrati vem, da ni pametno prehitevati stvari. Ni potrebno, da se vse zgodi danes.
Sicer pa je moje življenje nasploh drugačno kot je bilo še pol leta nazaj. Veliko je stvari, o katerih sem se dolgo spraševal, zdaj pa sem na ta svoja vprašanja počasi začel dobivati odgovore.
Vse težke (pre)izkušnje, ki sem jih dal skozi v ringu in izven njega, so me utrdile, hkrati pa so me naučile, kako pomembno je, da nisi sam. Zdaj, ko ne boksam več, to še toliko bolj pride do izraza. Če sem bil prej odvisen predvsem od sebe, je zdaj pomembno, da sem del dobre ekipe. To seveda pomeni tudi določeno prilagajanje, s čimer pa – če barka pluje v pravo smer – res nimam težav. Vztrajnost in doslednost, ki sem ju dobil s športom, sta vrednoti, ki sta ključni tudi na drugih področjih.
Vsekakor se veselim jutrišnjega dne, saj vem, da imamo skupaj zelo veliko za ustvariti. Sem na začetku neke nove poti, ki verjamem, da bo tudi uspešna. Željan sem novih dokazovanj. Ti prvi meseci v »pokoju«, ki to sicer sploh ni, ker je življenje še precej bolj razgibano kot doslej, so bili zelo dober uvod v novo oz. drugačno športno, poslovno in tudi zasebno življenje.
Življenje je lepo!
Novo leto, kot ga še ni bilo
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 22.12.2015
Leto 2015 si bom zagotovo še kako dobro zapomnil. Ob tem, da sem zaključil svojo profesionalno pot po 40. dvoboju, mi je še pred tem uspelo uresničiti tudi dolgoletno željo – osvojiti še en naslov svetovnega prvaka. Želel sem sicer dodati še kakega, toda ...
Pot in odločitev te sicer lahko zapeljejo v marsikatero smer, toda v svoji karieri nimam nikakršnih obžalovanj. Niti eden od nasprotnikov, ki so me premagali v borbah za najbolj vredne naslove, me ni spravil na tla, pa čeprav nekateri prav slovijo po tem. Ker pa v boksu ni skrivalnic in so tudi največji velikani športa prišli do točke, ko so ring prepustili mlajšim, sam nisem imel pomislekov, ko sem na Ocean Driveu posnel video in manj kot 24 ur po porazu proti Lari naznanil, da je bilo 23 let tekmovalnega boksa dovolj.
Vse lepo v novem letu vam želim!
Poletje je čas za uživanje, potem pa…
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 29.7.2015
Za mano je izjemno naporno spomladansko obdobje, v katerem sem drugič v življenju postal svetovni boksarski prvak, pred mano pa poletje – moj najljubši letni čas. Potem pa sledi jesen in novi športni izzivi. Veselim se prav vsakega od prihodnjih dni, tednov in mesecev.
Tudi dobre tri mesece po zmagi nad Sašo Jengoianom podoživljam uspeh v dvorani Tabor. Ob teh dogodkih se spominjam svojega prvega velikega, »svetovnega«, uspeha v Južnoafriški Republiki ter tega, kar je sledilo, hkrati pa mi nov naslov daje tudi veliko materiala za razmislek o prihodnosti. Večkrat se vprašam, kako to, da imam na tej svoji poti toliko sreče. Rad bi si mislil, da sem si te edinstvene občutke zaslužil s trdim delom, ki mu podrejam ves svoj čas. A hkrati se zavedam, da na lovorikah ne smem zaspati.
Kaj hitro se ti kaj takega namreč lahko maščuje. Toda če si izjemno pripravljen, te tudi poškodbe, kakršno sem utrpel v začetku zadnjega dvoboja, ne vržejo s tira. To je bila sicer zagotovo velika in huda ovira, toda v tistem trenutku mi ni preostalo drugega, kot da sem misli preklopil drugam, odmislil rano in se osredotočil zgolj na to, da moram nadaljevati. Moteč faktor sem odmislil in unovčil svoje izkušnje, pri čemer so zelo pomembno vlogo zagotovo odigrali tudi gledalci. Vsi ti ljudje, ki me imajo radi – jaz pa njih – me namreč znajo ponesti. Zaradi njih se splača tvegati. Tudi v trenutkih navideznega obupa ti ljudje dajo nov zagon, novo moč.
Novo moč pa mi daje tudi morje. Potem ko sem bil po dvoboju zelo zaseden s poslovnimi in ostalimi obveznostmi – mednje sodi tudi druženje s športnimi prijatelji; nazadnje sem bil recimo v Biljah na dobrodelni nogometni tekmi, pred tem v Tivoliju na košarkarski – zaradi česa sem imel le malo časa tudi za mojo novo poletno športno ljubezen, motokros, bo v naslednjih tednih prav vse podrejeno moji družini. Vse skupaj si bom poskusil organizirati tako, da bom lahko treniral le vsak drugi dan, pa še to precej razgibano (predvsem bom izvajal aktivnosti v in na morski vodi, hehe).
Globoko v Dalmaciji, kjer je moj najljubši poletni kraj (otok) in kjer nastajajo najlepši spomini, bom z enim delom možganov sicer prav gotovo že pogledoval proti jeseni. Dejstvo je namreč, da bo šlo kmalu spet zares. In odločen sem, da bom svetu še enkrat več pokazal, kaj zmorem.
Najlepše poletje vam želim!
Uresničujejo se skrite želje
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 18.3.2015
Že drugič v relativno kratkem času se potegujem za naziv svetovnega prvaka.
Tokrat v super-velterski kategoriji po verziji WBF. Ja, v boksu merimo čas nekoliko drugače, zato ima aprilski dvoboj poseben status. V svetovnem merilu pravzaprav ni stalnica, da bi se večkrat dobilo takšne priložnosti.
Počaščen sem, da se ponovno uresničujejo moje boksarske sanje.
Pred dvoboji me ljudje mnogokrat sprašujejo, zakaj ta kategorija, zakaj prav ta verzija in ta borec, zakaj ne kdo drug? Zame je prišel Sasha Yengoyan v tem trenutku kot naročen, pa čeprav vem,
da gre za odličnega boksarja z odlično statistiko, ki je v idealnih letih, z ogromno močjo, z željo po vstopu na najvišji oder, z izjemno kondicijo in seveda tudi izjemnim znanjem. Ni skrivnost, da sem imel v tem obdobju nekaj drugih možnosti, ki so bile prav tako mamljive. Med njimi so bile poleg Anglije v igri ponovno tudi ZDA, kjer pa nisem dobil tako kakovostnega nasprotnika ter možnosti za najboljša izhodišča, kot jo imam v tem trenutku. Sasha Yengoyan je uvrščen zelo visoko na absolutni svetovni lestvici in to je tisto, kar me je najbolj zanimalo ter pri vsem predstavljalo največji izziv.
V zakulisju dogovarjanj se vedno dogaja marsikaj. Še vedno imam sicer na mizi ponudbe o sodelovanju z velikimi boksarskimi organizacijami, a v boksu se stvari lahko od danes do jutri hitro spreminjajo. Verjamem, da včasih za zunanje opazovalce lahko to deluje tudi nekoliko nejasno,
a tukaj pravzaprav nimamo biti kaj zmedeni. Stvari so popolnoma jasne: v primeru ZDA ciljam na največje borbe. Na tiste, ki vse prinašajo in vse odnašajo. V boksu je tudi sicer žal popravnih izpitov zelo malo. En poraz spremeni veliko. Konkurenca je silovita. Izhodišča posameznih boksarjev se lahko zelo hitro spreminjajo, velika imena pasove izgubljajo v svoji prvi ali drugi obrambi naslova … Dotlej manj prepoznaven Keith Thurman, proti kateremu sem dvoboj v New Yorku izgubil po točkah (in kot edini doslej v ringu ostal na nogah, radi dodajo moji navijači), je v vmesnem obdobju postal WBA svetovni prvak ter suvereno zmaguje proti vodilnim na svetu in je po mojem mnenju največja grožnja Floydu Mayweatherju mlajšemu, zame najboljšemu boksarju zadnjega obdobja. Boksarji z vzhoda kot so Golovkin, Kovalev ali Lomachenko so zasedli glavne vloge v svojih kategorijah tudi na ameriškem trgu … Kot rečeno, v boksu na najvišji ravni ni veliko stalnosti in hvaležen sem,
da imam tudi sam ponovno priložnost za naskok proti samemu vrhu.
Zavedam pa se, da v primeru tokratnega poraza moje nadaljnje sanje in načrti lahko ostanejo zgolj to – sanje. Vem, da prej ali slej pride trenutek, ko bo potrebno iskreno pogledati v resnici v oči in si reči: »To je to. Dosegel sem vse, kar sem lahko in je bilo v moji moči.« Razmišljam tudi o tem. Nedvomno se zavedam dejstva, da je v primeru aprilskega poraza to lahko konec moje kariere.
A ne bi še rad zaključil!
V Maribor z razlogom
Vem, da pred seboj nimam več veliko manevrskega prostora, zato je bilo nekatere odločitve potrebno sprejeti precej hitro. Realnost me še ni povsem zadela. Verjetno se bom vseh razsežnosti položaja zares zavedel še, ko bo borba končana.
Nikakor si sicer nisem niti predstavljal, da se bo takšen dvoboj zgodil pred domačim občinstvom.
V enem dnevu se je zgodil velik preobrat: Yengoyan je bil pripravljen takoj priti v Maribor in se boriti z mano. To mi je vlilo dodatnih moči in dalo dodatno motivacijo. Da se bo to, kar nas čaka 11. aprila, zgodilo v dvorani Tabor, je na nek način čista fantazija. Vsi športniki imamo nekakšne skrite izzive. Sam sem vsaj enkrat v svoji karieri želel boksati za naslov svetovnega prvaka – doma in kot izzivalec! Verjamem, da se mi lahko ob podpori najboljših navijačev na zemlji uresniči tudi drugi del te želje, ki je seveda zmaga.
K sreči sem v obdobju, ki je vodilo do tokratnega dvoboja, vedno imel oporo. V trenutkih,
ko športniki »zanihamo« zaradi poškodb in vseh ostalih okoliščin, sem vedel, da za meno stojijo navijači in podporniki, ki jih ne smem razočarat. So tako srčni, pošteni, fair …. Še enkrat bi se vsem želel resnično zahvaliti. Kot sem že večkrat omenil: pripada vam velik del zaslug za mojo prehojeno pot in kariero! Za marsikoga izmed navijačev je moj dvoboj dogodek, ki ga z veseljem čakajo celo leto. Nekateri mojemu športnemu udejstvovanju namenjajo veliko svojega časa in energije.
So posebna stimulacija v trenutkih borbe. Ob moji družini so prav gotovo moj najbolj dragocen talisman.
Vsem iz srca hvala!
37. dvoboj je nov največji izziv doslej
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 26.9.2014
Skoraj leto dni je že odkar sem nazadnje stal v ringu. Vmes sem se namreč poškodoval, zato sem še toliko bolj nestrpno pričakoval svoj povratek. Ko smo prejšnji teden vendarle oznanili datum (17. oktober), lokacijo (Maribor) in nasprotnika (Madžar Ferenc Hafner) za mojo naslednjo borbo, sem začutil veliko olajšanje.
Končno!
Resnično čutim, da sem še vedno sposoben za največje dosežke. V boksu so izkušnje, ki jih pridobiš z leti, največkrat bolj pomembne kot mladostna moč. To nenazadnje dokazujejo tudi številni izkušeni boksarji, ki na hip kraljujejo na vrhu lestvic. Vmesni čas med borbama sem uspešno porabil tudi za celjenje starih ran in vesel sem, da lahko rečem, da je moje telo v odlični kondiciji. Moj tokratni dvoboj, 37. po vrsti, je zame nov največji izziv doslej. Tako ga dojemam, tako sem se ga lotil.
Prvič v kategoriji višje, znova za enega od pasov.
Verjamem, da bo dvoboj v Mariboru prva stopnica na mojem povratku med elito. V boksu je sicer težko karkoli napovedovati vnaprej, v ringu se lahko zgodi karkoli, vendarle sta moja volja in motivacija na vrhuncu. Vedno sem verjel v delo in korak po korak na svoji poti. In vedno obstajajo razlogi, zakaj se nekaj zgodi; tudi porazi, ki jim nihče na svoji poti športa in življenja ne uide.
Tudi ZDA ostajajo – tako kot za vsakega profesionalna boksarja – moja motivacija in prav preko oktobrskega dvoboja želim vsem pokazati, da imam še dovolj energije za nove podvige.
Sicer pa, da ne govorimo samo o športu: življenje je namreč lepo tudi izven športnih aren. Vsem, ki ste ta mesec začeli šolo, želim uspešno šolsko leto, vsem ostalim pa tudi sporočam, da na življenje, pa čeprav vam mogoče kdaj pa kdaj res pokaže svojo najbolj kruto plat, gledate iz najbolj pozitivnega možnega zornega kota.
Dejan
Trening - priprava za plažo: Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu
Avtor: Dejan Zavec
Datum: 30.5.2014
Ste se odločili narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in vitalnost? Mogoče si želite le nov način vadbe in pobegniti iz fitness dvoran na prosto? Za začetek je potrebna le volja po spremembi, mi pa vam nudimo brezplačen program vrhunskega treninga, ki ga je za vas pripravil boksarski šampion Dejan Zavec. Več o prvaku si preberite na njegovi spletni strani...
OGREVANJE
Ogrevanje je eden najpomembnejših elementov vadbe. Z njim pripravimo telo na napore, ki se pojavljajo med samo vadbo, ter zmanjšamo možnost nastanka poškodb. Ogrevanje, ki se vedno izvaja na začetku vadbe naj traja približno 10 min. Začnemo vedno z dinamičnim gibanjem,
kar predstavlja nizko intenzivno kolesarjenje, lahkoten tek, hitra hoja… Namen je razgibati vse sklepe, povečati pretok krvi v večjih mišičnih skupinah,... Za tem sledi t.i. specialno ogrevanje, ki je sestavljeno iz krepilnih gimnastičnih vaj, ki so enostavne in ne predstavljajo prevelike obremenitve: sklece, trebušnjaki, počepi (do 10 ponovitev).
Ločeno 3 serije, 3 minutni cikli.
3 serije po lastni presoji, 3-minutni cikel.
3 serije po 10 sekund (5-7 ponovitev), 3-minutni cikel.
3 serije po lastni presoji.
7 serij po 30 ponovitev + 20 ponovitev, 1 minuta.
- 1. SKLOP VAJ
- Fazanji poskoki iz noge na nogo
- Sonožni poskok iz počepa
- Sunek medicinke v steno (opcijsko: sklece)
- 2. SKLOP VAJ
- Sonožni poskoki iz gležnja
- "Bench press" dol-gor - navezujoče (opcijsko: sklece)
- 3. SKLOP VAJ
- Boksarski položaj nog in sonožni poskoki levo-desno na mestu
- Dvig telesa na drogu
- 4. SKLOP VAJ
- Dvig nog v vesi iz tal z bokom v levo-desno (opcijsko: trebušnjaki)
- 5. SKLOP VAJ
- Dvig telesa na drogu 'v metulju' (z medicinko v trebuhu – vzdignjen trup)
TEK 1
- Začnemo s 30-40 minutnim tekom, vsak drugi do tretji dan s srednjim tempom, po lastni presoji. Po desetih tekih imamo 3-4 dni premora.
- Nadaljujemo 2 x tedensko s 40 minutnimi teki na 90-95% naše zmogljivosti, nato preidemo na tek 2.
TEK 2
3-kratna ponovitev teka v klanec.
- Prva 2 tedna: 5x15 sekund, v prvih 40 sekundah na 85% svoje zmogljivosti.
- Po 2 tednih: 5x15 sekund, v prvih 50 sekundah na 100% svoje zmogljivosti.
RAZTEZANJE
Po naporni vadbi sledi raztezanje, ki je prav tako pomemben del vadbe kot ogrevanje pred njo. Mišico raztegujemo do praga bolečine in v tem položaju vztrajamo 15-20 sekund.
Začnemo s počasnim raztezanjem in počasi povečujemo intenzivnost. Dihamo počasi in sproščeno, ko bolečina popusti ob izdihu povečate silo raztezanja. Raztezate se lahko pred, med in po zaključku posameznih vaj. Pomembno je, da ne raztezamo hladnih in neogretih mišic.
PREHRANA
Za izgubo telesne teže in dobro počutje so najbolj priporočljivi ovseni in ajdovi kosmiči, ajdova kaša, rjavi riž, krompir, prosena kaša, špageti. Meso pa uživajte le po potrebi, lastni presoji in navadi.
ZELO POMEMBNO! UGOTOVITE KAJ POMENI: MANJ JE VEČ?
In pripravljeni ste za plažo...
Veliko užitkov ob vadbi,
Dejan Zavec
