Denis Šketako, triatlonec

Nasvidenje 2018, dobrodošla sezona 2019!

Avtor: Denis Šketako
Datum: 12.2.2019

Sezona 2018 se je uspešno zaključila, kljub nesreči in izgubi treningov za 4 mesece sem na koncu ujel formo in uspešno zastopal slovenske barve na svetovnih in mednarodnih tekmovanjih.

Tekmovati sem začel malce kasneje kot običajno in tako konec aprila obkljukal prvo tekmo na Kanarskih otokih. Kljub visoki konkurenci sem osvojil 9.mesto. Takoj sem nadaljeval na Danskem in se prvič pomeril tudi v duatlonu, disciplini ki je sestavljena iz teka-kolesa-teka. Ker je Danska kar severna dežela sem tako doživel dve pomladi, prvo pri nas drugo na ravno na Danskem, saj se pri njih v maju narava začne komaj dobro prebujati in cveteti. Kratek duatlon (10km teka, 60km kolesa, 10km teka) mi je prinesel prvo duatlonsko izkušnjo in 11.mesto.

Vsako leto skupaj z ostalimi pripradniki Slovenske vojske prisostvujem na vojaških igrah . V letu 2018 so potekale na Švedskem. Tradicionalno se v juniju udeležim državnega prvenstva v triatlonu na Madžarskem on Blatnem jezeru. Če sem imel 2017 smolo in me je na plavalnem delu zadel čoln, sem bil letos zelo zadovoljen z 3.mestom. Julija sem imel pred sabo zelo pomembno tekmo na svetovnem prvenstvu v triatlonu, vendat se ni izšlo po mojih planih. Po plavalnem delu sem odstopil in moja tekma se je končala. Sem pa zato bolj ponosen na zadnjo tekmo v Švici, ko sem nastopil na svetovnem prvenstvu v duatlonu in dosegel 5.mesto.Tekma je znana kot ena najtežjih duatlonskih tras na svetu. Štartali smo v klančino in držali visok tempo v prvih 10km teka. Kolesarska proga ni bila nič lažja in 1.700m višinskih razlik v 150km dolgi trasi nas je vse pošteno izčrpala. Na koncu smo se zopet pomerili v teku in 30km teka je bilo ob koncu zares brutalnih. Vseeno se je ves trdu in napor na koncu izplačal, saj sem 5.na svetu v dolgem duatlonu in tega rezultata sem res vesel po tako slabi prognozi na začetku sezone.

Je pa tekma pustila posledice na mojem kolenu in sem bil primoran narediti krajši premor, da so se sanirale posledice poškodbe kolena. V sezoni 2018 sem se veliko naučil in se odločil tudi za konkretnejše spremembe, ki upam, da se bodo videle na rezultatih v letu 2019.  
Ena od sprememb je tudi zimski kamp. Po 7 letih zimskih priprav na Gran Canariji sem se letos odločil, da je čas za spremembo lokacije, tako da sem vam trenutno javljam iz otoka Lanzarote, ki je pomaknjen severno od Fuerteventure in je del Kanarskega otočja. Pogoji tukaj so odlični za treniranje in postavljanje baze za tekmovalno obdobje, ki se začne konec februarja.

Tako kot vsako leto bom tudi letos dal vse od sebe in zastopal Slovenijo po svetu, istočasno pa promoviral triatlon in duatlon v naši deželi.

---

Reševalci so me odpeljali v bolnišnico...

Avtor: Denis Šketako
Datum: 20.11.2017

Za konec sezone sem pristal na,... 

sredini križišča! Promet okoli mene pa se je ustavil.

Po koncu 4 urnega treninga sem se vračal domov čez domači Hrastnik. Pred spustom sem še poklical svojo drago in se pozanimal kaj me bo pričakalo za kosilo :) Prijetno utrujen in že pošteno lačen se mi je zadnjih 5 minut pripetila nezgoda, ki se jo vsak boji. Zbil me je avto. Zgodilo se je tako na hitro, da se sploh ne spomnim poleta na avto ter trka ob tla. Reševalci so me odpeljali v bolnišnico Trbovlje, kjer so me slikali. Največje mučenje je čakanje na rezultate. Sfiksiran na posteljo z vratno opornico sem premišljeval, tudi na najhujše. Po glavi se ti rojijo scenariji, kaj bi lahko naredil, da bi se izognil trku,..., kljub temu, da ni bilo po moji krivdi. Po rentgenu so me zadržali v bolnišnici in me odpeljali še na CT za točne rezultate. Medicinsko osebje ima vedno polne roke dela in že tako obremenjeni so si kljub temu našli čas za prijazno besedo. V takšnih situacijah se takšne geste še kako cenijo, še posebej, ko par ur čakaš v negotovosti in stiskaš pesti za dobre rezultate.

Ko sem izvedel, da ni nič zlomljenega sem si pošteno oddahnil. A ljudje smo čudna bitja. Če sem še pred 5 minutami molil, da bom lahko normalno hodil, sem se že v naslednjem trenutku spraševal »kaj pa naslednja sezona?«.

S poškodbami že imam izkušnje in vem, da se včasih zgodijo tudi zato, ker telesu privoščimo premalo počitka. Vendar tokrat nisem potreboval počitka. Ravno dobro sem opravil analize in se začel pripravljati na novo. Poln motivacije za leto 2018 sem padel na -10 stopničko. To sem se zavedal ob ponovni hospitačizaciji, saj sem imel težave z urotraktom.

3 tedne po nesreči še vedno hodim okoli specialistov in nisem sposoben opravljati treningov.

Moja »služba« je neopravljena, zamujam. Kakšen vpliv bo to imelo na naslednje leto ne vem, si pa želim, da čim manjšega.

Zavedam se, da ne smem prehitevati in moram poslušati telo in se ne obremenjevati z datumi tekem ter roki. Takoj, ko dobim zeleno luč, da lahko zopet pričnem s treningi bom začel z lahkotnimi na kolesu, nadaljeval s plavanjanjem, tek pa bom prihranil za na konec, saj je največja obremenitev. V vmesnem času se posvečam prehrani, ki je zelo ključnega pomena pri vrhunskem športniku.

Kot ironija na vse skupaj pa je to, da sem pred padcem finiširal mojo novo telovadnico namenjeno ravno notranjim treningom. Upam, da vam bom lahko kmalu napisal kako se obnesejo.

Pa srečno!

Denis

---

Vsi smo udeleženci v prometu

Avtor: Denis Šketako
Datum: 8.8.2017

Tale članek je napisan z namenom, da podam svoje osebno mnenje, kot kolesar in mogoče komu z njim odprem nov pogled na nas kolesarje. 

Nedavno se je v našem kraju pripetila prometna nesreča z smrtnim izzidom. Usodne poškodbe je utrpel šibkejši člen, torej kolesar. Ob vsakem podobnem dogodku me zmrazi in se zelo zamislim, da sem lahko  jutri to jaz.

Sam sem triatlonec, vendar veliko časa preživim tudi na kolesu. Vsakodnevno sem na regionalnih cestah v Zasavju in skoraj ni dneva, da se med vožnjo ne bi pripetil kakšen dogodek. Če ne drugega, mi zagotovo pohupa kakšen voznik. Predvidevam, da zato, ker me pozdravi ;)

Ko se pri nas temperature spustijo in se začnejo zimske padavine, pobegnem v tople kraje. Moja destinacija so že par let Kanarski otoki. Ugodni vremenski pogoji so raj za kolesarje, zato je na otoku največ turistov ravno kolesarjev. Domačini se tega zavedajo, zato je kultura vožnje temu primerna. Na Kanarskih otokih ni nič posebnega, da se avtobus za tabo pelje 5km. Dokler voznik ne bo prepričan, da te lahko varno prehiti, se bo mirno vozil za tabo. Če smo čisto iskreni se po ravnini peljem hitreje kot traktor pa še nisem doživel, da bi nekdo pohupal traktorju, da je prepočasen, sam pa to dnevno doživljam.

Naši treningi so sestavljeni iz intervalov, to pomeni, da se določeno razdaljo vozim na višjih obratih in posledično je moj srčni utrip višji. Po moje se strinjava, da je lažje vozniku avtomobila stopiti na zavoro, kot meni pri 180 pulza J

Velikokrat slišim, da se kolesarji vozimo preveč po sredini cestišča. Ne dolgo nazaj je celo moj dober znanec napisal nekaj sočnih v smislu, da »je treba kolesarje kar zbit, potem bo pa mir«. Hja, Facebook ničesar ne skriva J Če bi šli seštevati kolesarsko opremo, pridemo kmalu čez 10 tisočakov in verjemite mi, da pazim na svoje karbonske obroče kot na punčico svojega očesa. Najmanjša luknja ali pa predmet (npr.kamen) lahko naredita nepopravljivo škodo. Zato naslednjič, ko opazite, da se kolesar vozi bolj po sredini ceste, prvo poglejte ali se mogoče čemu umika. Ko smo ravno pri opremi. Na tem mestu bi ciljal na kolesarje, da ne varčujejo pri opremi za lastno varnost. Že dvakrat sem prinesel domov počeno čelado, ampak celo glavo. Neštetokrat pa mi je v pomoč tudi Garminova Varia TM. Jaz jo imenujem kar moj osebni varnostnik. Nameščeno jo imam za sedežom, na osebnem števcu hitrosti pa se mi prikazujejo podatki še od Varia radarja. VariaTM zaznava vozila na razdalji 140 metrov za mano in lahko sledi več vozilom med približevanjem. Hkrati zadnja luč VariaTM opozori približujoča se vozila na kolesarja pred njimi tako, da začne rdeča luč močneje svetiti in utripati. Ko na ekranu zagledam, da se mi približuje vozilo, se moja pozornost  poveča in sam skušam narediti vse, da me lahko varno prehiti. Predno sem začel uporabljati Vario sem neštetokrat glavo obračal nazaj, saj se samo na sluh, pri vetru in hrupu, nisem mogel zanesti. Še posebno pa sem sedaj bolj sproščen  pri zavojih.

Vsi smo udeleženci v prometu in naloga vseh nas je, da upoštevamo pravila ter pazimo drug na drugega. Ko boste naslednjič kolesarja prehiteli v nepregleden ovinek se vprašajte, če bi ga isto v primeru, da bi bil to vaš otrok. Tudi jaz sem nekomu sin, brat, partner, prijatelj. Naša naloga kolesarjev pa je, da ozaveščamo ljudi in jih izobražujemo, kajti le tako bomo vsi bolj varni in strpni. Začnimo pa kar doma, pri svojih najbližjih. Tudi jaz sem jih moral izobraziti, predvsem o pravilnem prehitevanju. 

---

Višinske priprave

Avtor: Denis Šketako
Datum: 22.11.2016

Lepo vas pozdravljam iz višinskih priprav v St.Moritzu. Za mano je prvi del tekmovalne sezone 2017, sedaj pa gradim kondicijo za prihajajoča tekmovanja. Letos sem prvič na višinskih pripravah, tako da je veliko stvari zame novih.

Prve velike spremembe so zagotovo nizke temperature. Slovenijo sem zapustill v najhujšem vročinskem valu in vsa topla oprema mi pride še kako prav. Običajno se na priprave odpravim v zimskih mesecih in tako je bilo tudi letos.

Na novo sezono sem se tudi tokrat intenzivno pripravljal na Kanarskih otokih. Pogoji za treniranje so zares idealni, zato sem v mesecu februarju ter marcu opravil kvalitetne treninge in se pripravil na prvo tekmo na Tajvanu. Kljub temu, da sem pred tekmo spal le 3 ure (časovna razlika) sem na koncu zasedel 4. mesto in s tem tudi najboljši rezultat v prvi polovici sezone.

V maju  sem svojo formo preizkušal v Španiji in zadostovala je za 6. mesto. Nadaljeval sem na Slovaškem na svetovnem prvestvu organizatorja Challenge, kjer so se pomerila elitna imena triatlona, od Brownia do Sandersa ter ostalih in kljub vsem težavam na plavalnem delu, na koncu pridobil na kolesu ter teku in se uvrstil na 17.mesto.

Zadnja tekma se je odvijala pri naših sosedih na Madžarskem. Zelo sem se je veselil, saj je blizu  in mi ne pozvroča preveliko logističnih preglavic. Žal pa me je v vodi zadel spremljevalni čoln in tekma se je zame predčasno končala.

Največje težave pri potovanjih imam ravno zaradi kolesa, saj imam iz vsakega leta z letalom kakšno udrtino na kolesu več. Logistične zadeve mene osebno kar izčrpajo, saj sem ves čas pod napetostjo ali bo prišla vsa prtljaga skupaj z mano v hotel ali ne.

Prva polovica je za mano, želje pa so večje kot kadarkoli prej. Ali mi jih bo uspelo doseči? Od tega je odvisno veliko dejavnikov. Če se spomnem lanskoletnega evropskega prvenstva, kjer sem slavil, so se mi poklopile vse zadeve. Včasih pridem domov iz treninga in si rečem:”Danes bi morala biti tekma, danes sem v formi.” Držite pesti, da bom v formi tudi avgusta, ko je na sporedu svetovno prvenstvo v Kanadi

---