Jan Škrjanc, triatlonec
Preberite kako Jan Škrjanc doživlja svoje tekme ter kaj se dogaja v zakulisju tekmovanj in priprav na športne dogodke.
Prvo leto kot starejši mladinec
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 9.1.2020
V Letu 2019 sem prvič nastopal v kategoriji starejši mladinec.
Po pripravljalnem obdobju sem novo triatlonsko sezono pričel v začetku aprila in sicer na duatlonu v Ribnici. Dobro pripravljen pred začetkom sezone sem zmagal v svoji kategoriji in osvojil absolutno četrto mesto.
Ribniškemu duatlonu je v aprilu sledil je še en duatlon in sicer v Logatcu, ki je štel tudi za državno prvenstvo. Z dobrim prvim tekom sem konkurenco pustil za sabo in na koncu osvojil prvo mesto v kategoriji in tako postal državni prvak, v absolutni konkurenci pa ponovno osvojil četrto mesto.
Na začetku maja je sledila prva tekma v triatlonu in sicer na Ptuju. Triatlonska tekma, kjer se običajno zares pokaže, kako dobro si delal v pripravljalnem delu sezone. Po dobrem plavanju, odličnem kolesarskem delu in solidnemu teku sem osvojil prvo mesto v kategoriji in drugo mesto absolutno. Ta rezultat mi je dal vedeti, da smo čez zimo delali dobro in da sem dobro pripravljen na izzive prihajajočih mednarodnih tekem.
V polovici maja je sledila tudi prva tekma za mladinski evropski pokal v poljskem Olzstynu v sezoni 2019. Tja smo se odpravili skupaj s trenerjem Klemnom Laurenčakom in sotekmovalcem Matevžem Plankom. Tekma mi je predstavljala prvi večji izziv te sezone in zato sem jo že nestrpno pričakoval. S solidnim plavanjem sem sicer malo zaostal za prvo skupino, vendar smo se z dobrim delom na kolesu uspeli združiti v eno veliko skupino pred zaključkom kolesarjenja. Na tek je tako skupaj prišla kar velika skupina tekmovalcev. Na žalost se na teku nisem več počutil najbolje, verjetno zaradi preveč aktivnega dela na kolesu, ki mi je pobralo veliko moči. Tek pod pričakovanji je zadostoval za končno 12. mesto, kar pa je bil za prvo mednarodno tekmo sezone zadovoljiv rezultat.
Konec maja sem se po dveh tednih kvalitetnega treninga odpravil na najpomembnejšo tekmo te sezone in sicer Evropsko prvenstvo za mladince v nizozemskem Weertu. Tja sem odšel zares dobro pripravljen. Na sami tekmi sem, nakljub veliko pretepanja v vodi, plaval odlično in tako le nekaj sekund zaostal za prvimi. Na kolesu smo se kmalu čisto približali prvi skupini, nato pa BUM. Tekmovalec pred mano je še na hitro odvil stran od stožca, ki je zoževal cestno traso, jaz pa sem zapeljal direktno vanj in čez stožec. Pri hitrosti 50km/h me je vrglo čez kolo in edino, česar se spomnim je, kako sem se po hrbtu peljal po asfaltu. Ko sem se ustavil, sem pogledal ali lahko nadaljujem, vendar sta bili obe zadnji vilici kolesa zlomljeni, menjalnik skrivljen v špice zadnjega kolesa, bolečina zaradi padca pa prehuda. Hitro je prišel rešilec in me odpeljal v šotor za medicinsko oskrbo. Na srečo ni bilo nič zlomljeno, razen kolesa, sem pa sem bil precej podrgnjen po celem telesu, rana na kolenu je bila zelo globoka. S padcem so tako vsi plani o uvrstitvi na svetovno prvenstvo splavali po vodi, sam pa sem bil sredi triatlonske sezone zaradi poškodb, odrgnin in globoke rane, primoran v tri tedne prisilnega počitka. Zaradi padca sem moral izpustiti tudi s planom predvideno naslednjo mednarodno tekmo v ukrajinskem Dnipru.
Po treh tednih počitka me je čakala naslednja tekma, tokrat na Ohridu. Tja sem odšel z visokimi pričakovanji, saj sem lani na tem prizorišču osvojil drugo mesto. Plavali smo dva kroga, v prvem sem se počutil dobro, v drugem pa sem bil že popolnoma brez moči. Tudi na kolesu ni bilo dosti bolje, tek pa je bil grozen.
Očitno se je tri tedne počitka močno poznalo na moji pripravljenosti in bil sem zelo razočaran, saj sem pričakoval veliko več.
Sledila je tekma v češkem Taboru. Z ekipo smo se tja odpravili s kombijem, progo in pogoje smo že dobro poznali, saj smo tam kar nekajkrat že tekmovali. Po razočaranju na Ohridu nisem točno vedel kaj pričakovati, sem se pa vsekakor nadejal boljšega nastopa. Konkurenca je bila izjemno močna in želel sem samo dati vse od sebe. Splaval sem dobro in bil v prvi večji skupini na kolesarskem delu. Tudi tekel sem, glede na odsotnost treninga, kar solidno, tako da sem bil z rezultatom in nastopom zadovoljen.
Naslednja tekma me je čakala na Slovaškem v Žilini, tja smo se odpravili skupaj s triatlonci iz Triatlonskega kluba Ljubljana in sicer smo se na pot odpravili s kombijem. Moja pripravljenost je bila že na kar solidnem nivoju in pričakoval sem dobro tekmo ter dobro uvrstitev. Plavanje mi ni uspelo tako, kot bi si želel, vendar sem na kolesu skupaj s tekmovalcem iz Švice opravil res izvrstno delo in kmalu sva ujela prvo skupino. Ravno sem dobro ujel skupino in se na začelju malo odpočil, ko sem hotel prestaviti v težjo prestavo se kolo ni odzvalo. Nekaj časa sem tako še vztrajal s prvo skupino pri približno 125 kadence, vendar zaredi veliko prelahkega prestavnega razmerja, kjer sem obtičal, to ni bilo prav dolgo mogoče. Kljub mehanični okvari sem se odločil, da bom tekmo zaključil. Na teku sem tekel kar dober tempo in prehitel kar nekaj tekmovalcev.
Sledila je tekma za Evropski mladinski pokal v Tulcei, Romunija. Na to tekmo sem se odpravil z visokimi pričakovanju in željo po zelo visoki uvrstitvi ter posledično dobrimi točkami za skupni seštevek za Evropski mladinski pokal. Odplaval sem odlično in iz vode prišel kot drugi, vendar na kolesu skupina ni delala tako, kot bi morala in kaj kmalu so nas ujeli. Kasneje nam je Belgijec še pobegnil na kolesu in na koncu tudi zmagal. Ker je na tek prišla kar velika skupina, se je tam odločalo o visokih mestih. Moj tek je zadostoval za 6. mesto, ki je hkrati izenačena moja najvišja uvrstitev na tekmah za Evropski mladinski pokal.
Sledila je tekma, ki sem se je verjetno najbolj veselil. Domača za Evropski mladinski pokal na Bledu. Progo poznam že iz prejšnjih let in vem, da na njej lahko tekmujem zelo dobro. Tekma je malo krajšega formata kot ostale tekme, zato je še toliko hitrejša. Splaval sem solidno, nekaj sekund za prvo skupino, in zato sem jih moral na kolesu loviti, ravno ko sem jih ujel, pa se je začel klanec in tako praktično nisem imel časa, da bi se vsaj malo razdihal. Tudi sama kolesarska proga na Bledu ne omogoča počitka, saj si klanci sledijo eden za drugim. Na kolesu sem ves čas trpel in je bilo to verjetno moje najtežje kolo do sedaj. Ko sem prišel na tek, so bile noge popolnoma trde in nisem mogel prav veliko iztisniti iz sebe. Bil sem kar prcej razočaran, saj sem hotel na domačem terenu pokazati, da sem sposoben zelo dobrega rezultata.
Že naslednji vikend je sledila nova tekma in sicer v Zagrebu na Hrvaškem. Na štartni listi je bilo verjetno največje število mladincev na vseh tekmah za Evropski mladinski pokal letos. Posledično je bila v vodi nenormalna gneča in ne spomnim se, da bi se že kdaj tako pretepal v vodi kot na tej tekmi. Na pol poti do prve boje smo se praktično ustavili in se samo pretepali. Izplaval nisem preveč dobro in tako pristal v prvi zasledovalni skupini. Očitno pa sreča to sezono res ni (bila) na moji strani, saj mi je v četrtem krogu kolesa počila guma in tako sem bil prisiljen odstopiti.
Naslednji vikend smo že tekmovali v Beogradu v Srbiji. Tudi na tej tekmi sem se nadejal dobrega rezultata in samo upal sem, da ne bo šlo znova kaj narobe. Plaval sem odlično in iz vode prišel kot četrti, vendar se skupina na kolesu ponovno ni dobro organizirala in zasledovalci so nas ujeli. Tako je na tek prišlo verjetno 40 fantov hkrati. Pred seskokom iz kolesa mi je uspelo na tehničnem delu skupini malo pobegniti. Tako sem si pridelal kakšni dve ali tri sekunde prednosti pred vsemi in na tek odšel kot prvi. Kmalu me je skupina najhitrejših tekačev ujela, moj dokaj soliden tek pa je zadostoval za 12. mesto. S tekmo sem bil zadovoljen, predvsem s plavanjem, saj sem videl, da lahko izplavam z najboljšimi.
Zaradi lovljenja dobrih točk sem se za zaključek sezone odpravil na tekmo v Alanayo v Turčijo. Želel sem si dobre uvstitve, saj bi se le tako lahko uvrstil med 32 najboljših mladincev v Evropi. Tekma je potekala v zelo vročem vremenu in zato je bila še toliko težja. Na plavanju sem se ponovno veliko pretepal in nisem plaval dobro, zato sem na kolo odšel z drugo skupino. Že na kolesu se nisem počutil preveč močnega , ko pa sem prišel na tek pa mi je postalo zelo slabo in sem bruhal. Tako sem spustil tempo in se na silo privlekel do cilja. Kasneje sem ugotovil sem, da je šlo za zastrupitev s hrano, saj je imel tudi moj spremljevalec naslednji dan trebušne težave. Žal me je to stalo dobrega rezultata, je pa vsekakor nekaj, na kar moram biti v prihodnje bolj pozoren.
Prva sezona med starejšimi mladinci je bila zame daleč od uspešne. Vendar vsi vemo, da so v športu vzponi in padci. Normalna stvar, brez katere na športni poti ne gre. Po drugi strani pa je to sezona, iz katere sem se zagotovo največ naučil in upam, da sem porabil vso nesrečo za nekaj časa. Po sezoni je sledil počitek, ki je prišel še kako. Z letom 2020 pa je pred nami nova sezona, ki upam in verjamem, da bo bolj uspešna od letošnje!
Do naslednjega zapisa,
Jan
Priprave Fuertaventura
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 20.3.2019
Priprave na letošnjo triatlonsko sezono so bile nekaj posebnega. Običajno smo planirali dvoje priprav: januarja v toplih krajih in marca smo se običajno pridružili klubskim pripravam v Hrvaški Istri. Odločitev letos je bila, da sicer gremo v tople kraje, vendar na Kanarske otoke in to za 24 dni.
Tako smo se 16. februarja skupaj s klubskimi prijatelji Matevžem Plankom, Ajdo Ahačič in Tjašo Vrtačič odpravili na španski otok Fuerteventura. Na pripravah smo se pridružili avstrijski triatlonski ekipi iz Dunaja, ki se je pod vodstvom trenerja Martina Papište, prijazno odzvala našemu predlogu, da imamo skupne priprave na Kanarskih otokih.
Pogoji za trening so bili v času našega bivanja na otoku vrhunski. Temperatura je bila ves čas nekaj čez dvajset stopinj, tako da na dolge rokave na kolesu tudi pomislili nismo, po drugi strani pa ni bilo prevroče. Prebivali smo v vasici Las Playitas, kjer se nahaja odličen športni resort. V resortu lahko najdete objekte za vsaj 50 različnih športov. Sami smo uporabljali pokriti 50-metrski bazen za plavalni del treninga in pa malo oddaljeni atletski stadion za tekaški trening. Same ceste za kolesarjenje in tekaške poti so odlične. Na splošno so ceste precej prazne in vozniki so zelo uvidevni. Za kolesarske treninge je na voljo dovolj ravninskih predelov, ter vzponov. Za tekaške treninge so nam bili na voljo tudi odlični kamniti traili. Nekajkrat smo opravili trening plavanja tudi v odprtem morju. Plavali smo z neoprenskimi oblekami, saj ima morje vseeno osvežilnih 18 stopinj.
Naš apartma je bil namenjen bivanju štirih oseb, vendar je bilo v času priprav kar pestro, saj so se stalno dogajale menjave. Ajda je odšla domov po enem tednu priprav in njeno mesto je zasedel klubski kolega Domen Obreza. Po 14 dneh nas je zapustila Tjaša, pridružil pa se nam je švedski triatlonec Per Wangel. Ob koncu priprav smo bili v apartmaju sami fantje in ni nam bilo dolgčas. Matevž in jaz sva na pripravah preživela vseh 24 dni, ostali so udeležbo prilagodili svoji šolskim oz. študijskim obveznostim. Avstrijska triatlonska ekipa je otok zapustila po 14 dneh priprav.
Na pripravah za prihajajočo sezono smo veliko in dobro trenirali. Triatlonska forma se stopnjuje in mislim, da bo pred prvimi tekmami, ki so planirane za april, na pravem nivoju. Plani tekem za letošnje leto so namreč postavljeni, prav tako pa cilji, ki jih zasledujem. O tem pa kaj več naslednjič.
Na tem mestu gre zahvala vsem sponzorjem, ki so mi omogočili te priprave ter s tem novo triatlonsko sezono!
Do prihodnjega zapisa vas lepo pozdravljam,
Jan
Najuspešnejša sezona do sedaj
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 7. 11. 2018
Za mano so vsi pravi izzivi letošnje sezone: kvalifikacije za Olimpijske igre mladih Španiji, Evropsko prvenstvo za mladince in tekme za Evropski pokal za mladince. Za mano je triatlonska sezona 2018. Najuspešnejša do sedaj. Vendar je bila pot do uspeha zanimiva.
Pred udeležbo na kvalifikacijah za Olimpijske igre mladih v Banyoles v Španiji v juliju sem kot zadnjo tekmo v juniju izvedel nastop še na domači tekmi Triatlon Kamnik v Kamniku in zasedel prvo mesto v kategoriji in drugo mesto absolutno. Še pred domačo tekmo pa sem uspešno zaključil drugi letnik Gimnazije Šiška.
V juliju je kot prva sledila najpomembnejša tekma te sezone, kvalifikacije za Olimpijske igre mladih v Buenos Airesu v Argentini oktobra 2018. Na tekmo sem odšel z željo, da se mi uspe kvalificirati, čeprav nisem bil popolnoma prepričan, da mi bo uspelo. Pred tekmo sem se počutil odlično in bil sem izjemno motiviran. Takoj po štartu sem se v vodi veliko pretepal in do prve boje priplaval v precej slabem položaju, vendar sem potem prehitel nekaj tekmovalcev in tako iz vode prišel z drugo večjo skupino. Na kolesu smo dobro sodelovali, saj smo si vsi želeli ujeti skupino pred nami, kar nam je v zadnjem krogu tudi uspelo. Po dobri menjavi sem na tek odšel med prvimi. Tudi na teku sem se počutil odlično in lahko sem tekel z tekmovalci, ki so običajno hitrejši od mene. Na koncu sem na cilj prišel kot 14., vendar je bil pred mano tekmovalec iz Nove Zelandije in pa dva predstavnika Francije. Zaradi pravila, da se na OI mladih uvrsti samo po en tekmovalec iz vsake države, je 14. mesto zadostovalo za uvrstitev na Olimpijske igre mladih. Uvrstitve sem bil zelo vesel, saj je bil to moj največji cilj pred začetkom sezone.
Sledil je moj prvi nastop na Evropskem prvenstvu za mladince v Tartu v Estoniji, kjer sem zasedel 29. mesto in si s tem zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu na Golden Coast v Avstraliji v septembru, katerega pa se zaradi udeležbe na Olimpijskih igrah mladih nisem udeležil. Sem pa dokazal, da sem kot mlajši mladinec dovolj konkurenčen, da lahko osvojim mesto na svetovnem prvenstvu.
Za tem je sledil nastop na tretji tekmi za Evropski pokali v Rigi, kjer sem z dobro tekmo izenačil najboljši letošnji rezultat, in sicer 6. mesto. Po tej tekmi sem si vzel nekaj dni oddiha brez treningov na morju. V sredini avgusta sem se odpravil v Loutraki v Grčijo na 14-dnevni ETU Development camp, ki mu je sledilo moje zadnje tekmovanje na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince. Zavedal sem se, da rezultat ne bo vrhunski, saj sem imel pred to tekmo počitek in tako sem v B finalu zasedel 9. mesto. Dobro pa smo nastopili Slovenci v ekipi mešanih štafet, kjer smo se do zadnjega borili za uvrstitev med top 10 reprezentanc, na koncu pa zasedli 13. mesto. Sledila je še ena ponesrečena tekma, in sicer za Evropski pokal v Zagrebu na Hrvaškem, kjer sem se uvrstil na 34. mesto, čemur je predvsem botrovala velika utrujenost.
Že čez teden dni sem na Balkanskem prvenstvu na Ohridu v Makedoniji s solidno predstavo osvojil drugo mesto in s tem veliko število točk za skupni seštevek za Evropski pokal za mladince. Vse točke, osvojene na letošnjih tekmah za Evropski pokal ter Balkansko prvenstvo, so zadostovale za končno skupno 8. mesto v skupnem seštevku tekmovanja za Evropski pokal za mladince. Osvojeno skupno 8. mesto je odlično izboljšanje lanskoletnega rezultata, hkrati pa sem s tem rezultatom najboljši slovenski mladinec ter drugi najboljši mlajši mladinec v Evropi.
Po tekmi na Ohridu sem pred seboj imel še le eno tekmo v tej sezoni – Olimpijske igre mladih v Buenos Airesu v Argentini. Prvega oktobra sem se skupaj z ostalimi člani mladinske slovenske reprezentance odpravil iz Brnika do Pariza. Nato nas je čakal 14-urni let do Buenos Airesa. Na prizorišče smo prispeli sedem dni pred triatlonsko tekmo, ki je bila planirana 8. oktobra. Zato sem tam opravil še zadnjih nekaj treningov in nato je sledila tekma. Pred tekmo sem bil precej nervozen, čeprav sem vedel, da sem svoj cilj dosegel že s samo uvrstitvijo na Olimpijske igre mladih. Tekmo sem začel dobro, brez večjih pretepov. Splaval sem na repu prve skupine, vendar mi je na žalost zmanjkalo nekaj sekund, da bi tudi na kolesu ostal s prvo skupino. Tako smo malo za prvo skupino ostali štirje tekmovalci, ki smo se cel kolesarski del lepo menjali in sodelovali.
Pred mano je sedaj kakšen mesec počitka, nato pa sledijo priprave na novo triatlonsko sezono, kjer bom nastopal v kategoriji starejši mladinci. Tako uspešna sezona pa ne bi bila možna, v kolikor me na moji športni poti ne bi podpirali starši, sorodniki in prijatelji. Takšnih uspehov tudi ne bi dosegel brez ekipe, ki stoji za mano - trenerja Klemna Laurenčaka, Grega Zoreta in Leona Obreza, ki je bil spremljevalec na največ tekmah ter Monike Povšič, ki vodi poslovni del ekipe Jan Škrjanc Triathlete. Nenazadnje pa vseh teh uspehov ne bi bilo brez sponzorjev, ki mi zvesto stojijo ob strani finančno in materialno ter mi tako pomagajo zasledovati moje športne cilje. Njim gre prav posebna zahvala.
Lep pozdrav do naslednjega zapisa,
Jan
Nova sezona triatlonskih tekem je tu
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 13. 6. 2018
Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega zapisa, ki je nastal takoj po zaključku lanskoletne triatlonske sezone. Najpomembnejša novica je, da je nova sezona triatlonskih tekem v polnem teku in prvi rezultati so odlični. Da pa malo orišem, kako smo do rezultatov prišli, je najbolje, da začnem tam, kjer sem nazadnje zaključil.
Po zaključeni sezoni v jeseni 2017 sem po treh tednih popolnega počitka, v novembru, ponovno pričel s treningi za prihajajočo sezono 2018. Do sredine januarja smo vse treninge opravili doma, v Kamniku ali v Ljubljani. Dvakrat na teden sem pred šolo plaval v 16-metrskem bazenu v Kamniku in dvakrat na teden v bazenu Fakultete za šport Ljubljani. Tekaške treninge smo izvedli predvsem v Kamniku, kolesarili pa smo na gorskem kolesu, vse dokler je vreme to omogočalo. Ko se je vreme toliko poslabšalo, da treninga tudi na gorskem kolesu ni bilo mogoče izvesti, sem pričel s treningi na trenažerju v domači kleti. Pred prihodom na priprave smo doma delali predvsem na bazi, se pravi na količini treninga in nabiranju kilometrov.
Na prve priprave v tujini, kot je sedaj že to postala tradicija, smo se odpravili v prvih mesecih novega leta. Februarja smo se večja ekipa triatloncev iz Kamnika, ki se med seboj dobro poznamo, odpravili na priprave v Španijo, in sicer v mesto Torremolinos. Torremolinos je mesto blizu Malage, kjer so tudi v tem času leta odlični pogoji za trening.
Za kolesarjenje so na voljo odlične ceste s prekrasnimi razgledi, vremenski pogoji pa so že omogočali vožnjo v kratkih dresih. Plavali smo v zunanjem 50-meterskem bazenu, kjer je bila voda ogreta na prijetnih 29 stopinj. Tekaške treninge smo opravljali na bližnjem stadionu in na obali. V Španiji smo delali predvsem na bazi (dolgi treningi in nizka intenzivnost). Ko je bilo doma najbolj mrzlo (-20 stopinj), smo mi dva tedna trenirali na prijetnih 20 stopinjah nad ničlo.
V Španiji smo počasi začeli povečevati tudi intenzivnost treningov. Poudarek smo dali predvsem treningu kolesarjenja, saj nam vremenske razmere takrat tega doma še niso omogočale. Pripravljenost seveda ni bila na najvišjem nivoju, saj se je letos glavni del sezone začel relativno pozno, sem pa vseeno bil zadovoljen z napredkom. Čeprav smo veliko poudarka dali treningu na kolesu, smo delali tudi na izboljšanju plavalne in tekaške tehnike.
V Španijo smo se odpravili s petimi sotekmovalci iz domačega kluba. Moja družba so bili triatlonci Matevž Planko, Domen Obreza, Tjaša Vrtačič in Ajda Ahačič, ki so tudi sicer moje ekipa, s katero treniram doma. Trenirali smo pod vodstvom trenerja Grege Zoreta, uveljavljenega trenerja triatlona iz Kamnika, ki živi in dela na Švedskem. Vsi skupaj smo stanovali v apartmaju v samem centru mesta ter do bazena imeli cca. 800m, do plaže pa dobrih 500m.
V marcu so sledile še ene priprave pred prihajajočo sezono in sicer z domačim klubom Triatlonskim klubom Trisport iz Kamnika. Tam smo trenirali pod vodstvom našega stalnega trenerja triatlona Klemna Laurenčaka iz Ljubljane. Devet dnevne priprave so bile organizirane v Medulinu na Hrvaškem, kjer se priprave našega kluba izvajajo že vrsto let. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno, saj je bilo mraz, in za kolo ali tek se je bilo potrebno dobro obleči. Vsekakor pa je bilo vreme boljše kot doma, saj je omogočalo treninge na prostem, kar pa doma ne bi bilo mogoče. V Medulinu smo začeli povečevati intenzivnost treningov tako, da smo začeli delati več hitrih intervalov.
Pred začetkom sezone sem skušal čim več stvari postoriti tudi v šoli. Prav tako so bili občutki pred prihajajočo sezono zelo dobri. Napredoval sem v vseh treh disciplinah in pred sezono sem se počutil zelo dobro.
Pred mano pa so pravi izzivi letošnje sezone: v juliju so kvalifikacije za olimpijske igre mladih Španiji ter evropsko prvenstvo za mladince ter seveda do konca sezone tekme za evropski pokal za mladince, kjer so letošnje želje, po lanskoletni skupni uvrstitvi na 17.mesto, seveda poseči še višje.
Lep pozdrav do naslednjega zapisa,
Jan
Evropsko obarvana druga polovica sezone
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 13.10. 2017
Druga polovica moje letošnje triatlonske sezone je bila evropsko obarvana. V začetku julija me je čakala glavna tekma letošnje sezone in sicer ETU Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v Litvi. Tja smo se odpravili skupaj s trenerjem Klemnom Laurenčakom in klubsko kolegico Tjašo Vrtačič. Format dirke je vključeval tri polfinala in prvih devet uvrščenih iz vsakega polfinala se je kvalificiralo v finale. Tekmovanje je potekalo na krajši, super sprint razdalji. Kvalifikacije sem uspešno opravil in se z devetim mestom v polfinalu uvrstil neposredno v finale.
Sledila je moja druga tekma za Evropski pokal in sicer v mestu Tabor na Češkem. Štartna lista je bila obetala močno konkurenco, upal pa sem na uvrstitev med top dvajset. Že na samem štartu sem imel smolo in saj sem se zapletel v vrv, ki so jo imeli organizatorji napeljano, da so nas držali za startno linijo. Zaradi zapleta z vrvjo sem na štartu ostal zadaj in se tako na bojah ogromno »pretepal« s sotekmovalci. Kljub temu sem relativno dobro splaval in sicer na čelu druge skupine, le nekaj sekund za prvo skupino. Na kolesu smo v prvem krogu dobro delali in se malo približali prvi skupini. Vendar smo v drugem krogu popolnoma popustili, tako da so nas celo ujeli tekmovalci iz ozadja. Ko sem videl, da so nas ujeli iz ozadja, mi je kar malo zmanjkalo motivacije za borbo. Tako sem prišel na tek brez potrebne energije in želje po čim boljšem teku ter zaključil tekmo na 28. mestu. Kar pa je žal pomenilo, da nisem osvojil novih točk za skupno uvrstitev za Evropski mladinski pokal.
Naslednja tekma za Evropski pokal za mladince se je odvijala v Lozani v Švici. V Lozano sem se odpravil povsem brez pričakovanj, saj je bila konkurenca na startu izjemno močna, v rangu Evropskega ali Svetovnega prvenstva. Zato je bil cilj udeležbe na tekmi predvsem pridobiti prepotrebne izkušnje tekmovanja v mednarodni konkurenci. Na žalost sem par dni pred odhodom v Lozano zbolel in tako je bil sam odhod na tekmo do zadnjega dne pod vprašajem. Tudi dan pred samo tekmo počutje še ni bilo optimalno, vendar sva se s trenerjem skupaj odločila, da vseeno nastopim. Plaval sem zelo dobro, vendar sreča ponovno ni bila na moji strani, saj sem prvo skupino iz vode zgrešil za 2 ali 3 sekunde. Na kolesu smo v drugi skupini delali dobro in tudi proga mi je ustrezala, saj nas je v vsakem krogu čakal 500m dolg klanec s povprečnim naklonom 10 %. Vendar se je med kolesarjenjem ustvarila izjemno velika skupina približno 50-ih tekmovalcev. Ob prihodu na tek se tako nisem mogel kosati z ostalimi tekmovalci. Na teku mi manjka še nekaj kilometrine in izkušenj iz tako močnih tekem. Zato sem na teku izgubil kar precej mest in zaključil tekmo na končnem 58. mestu. Izkušnje iz takih tekem so zagotovo dobra popotnica za naprej.
Predzadnja tekma za Evropski pokal je bila v Tulcei v Romuniji. Pot v Romunijo je bila dolga, saj smo se na tekmo odpravili z avtodomom. Sama tekma je nadomestila odpadlo tekmo za Evropski pokal v Turčiji. Večino poti sem prespal, tako da vožnja name ni imela prevelikega vpliva. Tekmo sem začel odlično, saj sem se na štartu plavanja dobro postavil in imel odlične pogoje za plavanje. Splaval sem s prvo skupino in na kolesu se je oblikovala skupina šestih tekmovalcev. Sredi tekme na kolesu pa je eden od tekmovalcev »skočil« in nam ušel, v naši skupini pa ni bilo več volje in želje, da bi dobro delali na kolesu še naprej. Tako so se nam tekmovalci iz ozadja močno približali. Z dobro menjavo sem na tek odšel kot drugi, vendar so me kmalu ujeli tekmovalci iz zasledovalne skupine in tako sem tekmo končal na dobrem 9. mestu. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj sem tako osvojil nove točke za Evropski pokal, letos že drugič.
Moja zadnja tekma sezone je bila ponovno tekma za Evropski mladinski pokal, tokrat v Zagrebu na Hrvaškem. Od tekme sem veliko pričakoval in si ob zaključku sezone zelo želel dobrega rezultata. Na plavanju sem začel dokaj dobro in iz vode prišel v drugi skupini. Z odličnim delom na kolesu smo ujeli prvo skupino, vendar sem na kolesu delal pametno in privarčeval kar nekaj moči za zadnji, tekaški del tekme. Na teku sem se počutil dobro in sem dal res vse od sebe ter tako dosegel najboljši čas teka v letošnji sezoni . Zame je to tudi letošnja tekma, s katero sem najbolj zadovoljen, poleg Bleda, kjer sem osvojil 9. mesto in prve točke, seveda. Na koncu sem zasedel 11. mesto in tako tretjič zapored osvojil točke za Evropski pokal za mladince.
S prvo sezono med mladinci in s tekmovanjem na evropskem nivoju sem zelo zadovoljen. Pred sezono sem imel v sebi skrito tiho željo - uvrstiti se trikrat med dobitnike točk na tekmah za Evropski pokal za mladince, kar mi je tudi uspelo. Tri tekme sem zaključil med deset najboljših iz Evrope ter tako osvojil končno skupno 17. mesto v Evropskem pokalu za mladince. S tem skupnim rezultatom sem v omenjenem tekmovanju v sezoni 2017 drugi najbolje uvrščeni Slovenec ter najbolje uvrščeni iz generacije 2001 v Evropi.
Sedaj sledi mesec dni počitka, potem pa nazaj na trening in v priprave na novo sezono!
O planih, željah in pripravah na sezono 2018 pa kaj več drugič.
Lep pozdrav do naslednjega zapisa,
Jan
Uspešna prva polovica sezone 2017
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 30.6. 2017
Državno prvenstvo v duatlonu v Ribnici v aprilu je bila prva tekma sezone 2017. Prvič sem nastopil na tekmi v kategoriji mlajših mladincev na sprint razdalji in takoj posegel po najvišji stopnički ter osvojil naslov državnega prvaka. Predvsem sem bil zadovoljen, kako sem opravil s kolesarskim delom. Skupnega rezultata, torej prvega mesta v kategoriji, sem bil zelo vesel.
Prva tekma za slovenski pokal v triatlonu se je maja odvijala na Ptuju. V svoji kategoriji sem ponovno osvojil prvo, v absolutni konkurenci pa šesto mesto, kjer bi uvrstitev lahko bila boljša, če bi še bolje odplaval plavalni del. S kolesarskim in tekaškim delom tekme sem zadovoljen, a vem, da je še veliko prostora za napredek.
V juniju sem za Gimnazijo Šiška nastopil na šolskem akvatlonu za področje Ljubljane. Osvojil sem prvo mesto v kategoriji ljubljanskih srednjih šol in drugo mesto absolutno. Sledila je triatlonska tekma na Rabu, ki šteje tudi za pokal Alpe Adria in hrvaško mladinsko državno prvenstvo v triatlonu. Na Rab se je odpravila večja ekipa sotekmovalcev iz domačega triatlonskega kluba Trisport Kamnik. Zasedel sem prvo mesto v kategoriji in drugo mesto absolutno. Zadovoljen sem bil s kolesarskim delom, med katerim smo tekmovalci prve skupine uspeli pobegniti ostalim tekmovalcem.
Po tekmi na Rabu sem se udeležil finalne tekme državnega šolskega prvenstva v akvatlonu, kjer sem za Gimnazijo Šiška osvojil drugo mesto. V sredini junija je sledila tekma za državno prvenstvo v triatlonu v Kočevju. Tekme se je udeležilo veliko tekmovalcev iz tujine saj je v Krškem sočasno potekal ETU kamp. Zato so se tekme udeležili vsi, ki so na kampu sodelovali. V svoji kategoriji mlajših mladincev sem zmagal in tako postal državni prvak v triatlonu. Absolutno sem zasedel sedmo mesto. Tokrat sem bil zadovoljen s potekom celotne tekme. V juniju je, kot zadnja sledila tekma za Evropski pokal v triatlonu na Bledu, moja prva na takem nivoju, ki sem se je udeležil do sedaj. Med enainpetdesetimi tekmovalci iz štirinajstih držav sem se uvrstil na odlično deveto mesto in tako osvojil svoje prve točke za mladinski evropski pokal. Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen prav tako pa tudi s samim potekom tekme.
S prvim delom sezone sem zelo zadovoljen, saj konstantno posegam po najvišjih stopničkah v svoji kategoriji, prav tako pa se redno uvrščam med prvih 10 v absolutni konkurenci, kjer so moji sotekmovalci triatlonci, ki so od mene starejši dve leti ali več. Z mojimi dosežki, še posebej z rezultatom na tekmi za evropski pokal na Bledu, sta zadovoljna tudi moja trenerja Klemen Laurenčak in Grega Zore.
Odlično sem tudi zaključil prvi letnik športne Gimnazije Šiška in z velikimi pričakovanji grem v drugo polovico sezone. Že v juliju me čakata Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v Litvi ter tekma za evropski mladinski pokala na Češkem, ki se ju zelo veselim.
Za letošnje rezultate v prvem delu sezone gre iskrena zahvala tudi mojim sponzorjem, ki me podpirajo na moji športni poti Petrol, Accuro, Aquamania, Topatlet, Salming, Maksterm.
Lep pozdrav do naslednjega zapisa,
Jan
Pred sezono 2017
Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 17.5. 2017
Z domačo ekipo, še vedno pod vodstvom Klemna Laurenčaka in Grege Zoreta, smo priprave na novo sezono začeli v oktobru 2016. Do novega leta sem tako treniral doma, v Kamniku. V začetku januarja 2017 pa sva se z Matevžem Plankom odpravila na dvo in pol tedenske priprave v Španijo. Odšla sva trenirat k triatlonski ekipi iz Univerze Alicante, v istoimenskem kraju. Priprave mi je omogočil moj sponzor Petrol, ki me podpira od junija 2016. Priprave so bile odličen uvod v sezono, ki se pričenja aprila.
V februarju smo se z ekipo za devet dni odšli na priprave v Makarsko na Hrvaškem. Tam smo imeli odlične pogoje za trening, tako kar se tiče vremenske kot športne infrastrukture (bazen, stadion, kolesarske trase). V marcu sem s triatlonskim klubom Trisport iz Kamnika, katerega član sem, za teden dni odšel na priprave v Medulin na Hrvaškem. Letošnje leto smo spremenili lokacijo priprav, ki se je izkazala za izredno primerno.
Konec aprila sem se skupaj s Tjašo Vrtačič udeležil ETU development kampa v Španiji. Na te priprave sem bil poslan s strani Triatlonske zveze Slovenije, ki me je na tovrstne priprave poslala že drugič zapored. Na kampu se zberejo mladi iz vseh Evropskih držav, kjer se triatlon kot šport še razvija. Vseh teh priprav se ne bi mogel udeležiti brez podpore sponzorjev, ki so me podprli v sezoni 2016.
Verjamem, da so tovrstne priprave nujne na moji športni poti za doseganje odličnih rezultatov v sezoni in pridobivanje izkušenj v tujini. Iskrena zahvala gre zato sponzorjem Petrol, Accuro, Salming, Aquamania, Petre, Zarja elektronika, Topatlet, ki so mi stali ob strani.
Lep pozdrav do naslednjega zapisa,
Jan