Jan Škrjanc, triatlonec

Preberite kako Jan Škrjanc doživlja svoje tekme ter kaj se dogaja v zakulisju tekmovanj in priprav na športne dogodke.

Priprave Fuertaventura

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 20.3.2019

Priprave na letošnjo triatlonsko sezono so bile nekaj posebnega. Običajno smo planirali dvoje priprav: januarja v toplih krajih in marca smo se običajno pridružili klubskim pripravam v Hrvaški Istri. Odločitev letos je bila, da sicer gremo v tople kraje, vendar na Kanarske otoke in to za 24 dni.

Tako smo se 16. februarja skupaj s klubskimi prijatelji Matevžem Plankom, Ajdo Ahačič in Tjašo Vrtačič odpravili na španski otok Fuerteventura. Na pripravah smo se pridružili avstrijski triatlonski ekipi iz Dunaja, ki se je pod vodstvom trenerja Martina Papište, prijazno odzvala našemu predlogu, da imamo skupne priprave na Kanarskih otokih.

Jan škerjanc teče

Pogoji za trening so bili v času našega bivanja na otoku vrhunski. Temperatura je bila ves čas nekaj čez dvajset stopinj, tako da na dolge rokave na kolesu tudi pomislili nismo, po drugi strani pa ni bilo prevroče. Prebivali smo v vasici Las Playitas, kjer se nahaja odličen športni resort. V resortu lahko najdete objekte za vsaj 50 različnih športov. Sami smo uporabljali pokriti 50-metrski bazen za plavalni del treninga in pa malo oddaljeni atletski stadion za tekaški trening. Same ceste za kolesarjenje in tekaške poti so odlične. Na splošno so ceste precej prazne in vozniki so zelo uvidevni. Za kolesarske treninge je na voljo dovolj ravninskih predelov, ter vzponov. Za tekaške treninge so nam bili na voljo tudi odlični kamniti traili. Nekajkrat smo opravili trening plavanja tudi v odprtem morju. Plavali smo z neoprenskimi oblekami, saj ima morje vseeno osvežilnih 18 stopinj.

jan škerjanc plavanje

Naš apartma je bil namenjen bivanju štirih oseb, vendar je bilo v času priprav kar pestro, saj so se stalno dogajale menjave. Ajda je odšla domov po enem tednu priprav in njeno mesto je zasedel klubski kolega Domen Obreza. Po 14 dneh nas je zapustila Tjaša, pridružil pa se nam je švedski triatlonec Per Wangel. Ob koncu priprav smo bili v apartmaju sami fantje in ni nam bilo dolgčas. Matevž in jaz sva na pripravah preživela vseh 24 dni, ostali so udeležbo prilagodili svoji šolskim oz. študijskim obveznostim. Avstrijska triatlonska ekipa je otok zapustila po 14 dneh priprav.

jan škerjanc kolesarjenje

Na pripravah za prihajajočo sezono smo veliko in dobro trenirali. Triatlonska forma se stopnjuje in mislim, da bo pred prvimi tekmami, ki so planirane za april, na pravem nivoju. Plani tekem za letošnje leto so namreč postavljeni, prav tako pa cilji, ki jih zasledujem. O tem pa kaj več naslednjič.

Na tem mestu gre zahvala vsem sponzorjem, ki so mi omogočili te priprave ter s tem novo triatlonsko sezono!

jan škerjanc team petrol

Do prihodnjega zapisa vas lepo pozdravljam,
Jan
 

Najuspešnejša sezona do sedaj

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 7. 11. 2018

Za mano so vsi pravi izzivi letošnje sezone: kvalifikacije za Olimpijske igre mladih Španiji, Evropsko prvenstvo za mladince in tekme za Evropski pokal za mladince. Za mano je triatlonska sezona 2018. Najuspešnejša do sedaj. Vendar je bila pot do uspeha zanimiva.

Zadnja močnejša tekma pred kvalifikacijami za Olimpijske igre mladih je bila tekma za Evropski pokal za mladince v Kitzbühelu. Tekmovanje je potekalo v formatu polfinale-finale. Konkurenca na tekmi je bila izredno močna kot običajno na Kitzbühelski tekmi, zato sem si kot prvi cilj zadal uvrstitev v finale. Z dobrim nastopom v polfinalu sem se v finale prebil, vendar z nekaj sreče, saj sem zasedel prav zadnje mesto, ki je še vodilo v finale. Sledilo je finale 30 najboljših, kjer sem uspel splavati s prvo grupo in se uvrstiti med dobitnike točk, na dobro 15. mesto. Glede na konkurenco in na to, da sem se v finale uvrstil kot zadnji, sem bil z rezultatom zadovoljen.

Pred udeležbo na kvalifikacijah za Olimpijske igre mladih v Banyoles v Španiji v juliju sem kot zadnjo tekmo v juniju izvedel nastop še na domači tekmi Triatlon Kamnik v Kamniku in zasedel prvo mesto v kategoriji in drugo mesto absolutno. Še pred domačo tekmo pa sem uspešno zaključil drugi letnik Gimnazije Šiška.

V juliju je kot prva sledila najpomembnejša tekma te sezone, kvalifikacije za Olimpijske igre mladih v Buenos Airesu v Argentini oktobra 2018. Na tekmo sem odšel z željo, da se mi uspe kvalificirati, čeprav nisem bil popolnoma prepričan, da mi bo uspelo. Pred tekmo sem se počutil odlično in bil sem izjemno motiviran. Takoj po štartu sem se v vodi veliko pretepal in do prve boje priplaval v precej slabem položaju, vendar sem potem prehitel nekaj tekmovalcev in tako iz vode prišel z drugo večjo skupino. Na kolesu smo dobro sodelovali, saj smo si vsi želeli ujeti skupino pred nami, kar nam je v zadnjem krogu tudi uspelo. Po dobri menjavi sem na tek odšel med prvimi. Tudi na teku sem se počutil odlično in lahko sem tekel z tekmovalci, ki so običajno hitrejši od mene. Na koncu sem na cilj prišel kot 14., vendar je bil pred mano tekmovalec iz Nove Zelandije in pa dva predstavnika Francije. Zaradi pravila, da se na OI mladih uvrsti samo po en tekmovalec iz vsake države, je 14. mesto zadostovalo za uvrstitev na Olimpijske igre mladih. Uvrstitve sem bil zelo vesel, saj je bil to moj največji cilj pred začetkom sezone.

Sledil je moj prvi nastop na Evropskem prvenstvu za mladince v Tartu v Estoniji, kjer sem zasedel 29. mesto in si s tem zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu na Golden Coast v Avstraliji v septembru, katerega pa se zaradi udeležbe na Olimpijskih igrah mladih nisem udeležil. Sem pa dokazal, da sem kot mlajši mladinec dovolj konkurenčen, da lahko osvojim mesto na svetovnem prvenstvu.

Za tem je sledil nastop na tretji tekmi za Evropski pokali v Rigi, kjer sem z dobro tekmo izenačil najboljši letošnji rezultat, in sicer 6. mesto. Po tej tekmi sem si vzel nekaj dni oddiha brez treningov na morju. V sredini avgusta sem se odpravil v Loutraki v Grčijo na 14-dnevni ETU Development camp, ki mu je sledilo moje zadnje tekmovanje na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince. Zavedal sem se, da rezultat ne bo vrhunski, saj sem imel pred to tekmo počitek in tako sem v B finalu zasedel 9. mesto. Dobro pa smo nastopili Slovenci v ekipi mešanih štafet, kjer smo se do zadnjega borili za uvrstitev med top 10 reprezentanc, na koncu pa zasedli 13. mesto. Sledila je še ena ponesrečena tekma, in sicer za Evropski pokal v Zagrebu na Hrvaškem, kjer sem se uvrstil na 34. mesto, čemur je predvsem botrovala velika utrujenost.

Že čez teden dni sem na Balkanskem prvenstvu na Ohridu v Makedoniji s solidno predstavo osvojil drugo mesto in s tem veliko število točk za skupni seštevek za Evropski pokal za mladince. Vse točke, osvojene na letošnjih tekmah za Evropski pokal ter Balkansko prvenstvo, so zadostovale za končno skupno 8. mesto v skupnem seštevku tekmovanja za Evropski pokal za mladince. Osvojeno skupno 8. mesto je odlično izboljšanje lanskoletnega rezultata, hkrati pa sem s tem rezultatom najboljši slovenski mladinec ter drugi najboljši mlajši mladinec v Evropi.

Po tekmi na Ohridu sem pred seboj imel še le eno tekmo v tej sezoni – Olimpijske igre mladih v Buenos Airesu v Argentini. Prvega oktobra sem se skupaj z ostalimi člani mladinske slovenske reprezentance odpravil iz Brnika do Pariza. Nato nas je čakal 14-urni let do Buenos Airesa. Na prizorišče smo prispeli sedem dni pred triatlonsko tekmo, ki je bila planirana 8. oktobra. Zato sem tam opravil še zadnjih nekaj treningov in nato je sledila tekma. Pred tekmo sem bil precej nervozen, čeprav sem vedel, da sem svoj cilj dosegel že s samo uvrstitvijo na Olimpijske igre mladih. Tekmo sem začel dobro, brez večjih pretepov. Splaval sem na repu prve skupine, vendar mi je na žalost zmanjkalo nekaj sekund, da bi tudi na kolesu ostal s prvo skupino. Tako smo malo za prvo skupino ostali štirje tekmovalci, ki smo se cel kolesarski del lepo menjali in sodelovali.

Na tek sem prišel že kar izmučen in na žalost nisem uspel odteči, tako kot sem si želel. Moj nastop je na koncu zadostoval za absolutno 19. mesto na individualni triatlonski tekmi. Tri dni kasneje, 11. oktobra, nas je čakala še triatlonska tekma mešanih kontinentalnih štafet, katere sestava je bila odvisna od rezultatov na individualni tekmi. V ekipi Europe 6 sem bil z Britanko Libby, Portugalko Ines in Belgijcem Rikom. Takoj, ko sem videl, kdo sestavlja mojo ekipo, sem bil zelo zadovoljen, saj sem vedel, da so vsi zelo dobri tekmovalci. Tekmo je začela Ines in zaradi malo slabšega plavanja predala štafeto na 10. mestu, potem sem nastopil sam in dal res vse od sebe in ekipi tako pridobil tri mesta, torej sem predal kot sedma štafeta. Za mano je nastopila Libby, ki je z odličnim plavanjem ujela tekmovalke pred seboj in tako smo bili kar naenkrat v boju za medaljo. Prvi dve štafeti sta bili kar precej naprej in jasno je bilo, da sta 1. in 2. mesto oddana. V ozadju pa so se za tretje mesto borile tri štafete vključno z našo. Na koncu je na žalost malo zmanjkalo moči, vendar je končno 5. mesto odličen rezultat.

S tem sem svoje nastope na Olimpijskih igrah mladih zaključil. Moram pa priznati, da je celotna olimpijska izkušnja zares nekaj posebnega. Od prireditve doma na Kongresnem trgu, ko smo se člani slovenske mladinske reprezentance predstavili slovenski javnosti, do dolgega potovanja na drugi kontinent, namestitev v pravi olimpijski vasi, udeležba na svečani otvoritvi in prižig olimpijskega ognja, druženje z mladimi iz držav celega sveta ter seveda obisk ostalih tekem in spodbujanje reprezentančnih kolegov. Ter seveda udeležba na uradnem zaključku olimpijskih iger mladih, ki jo je pospremil veličasten ognjemet. Res sem vesel, da se mi je uspelo uvrstiti na Olimpijske igre mladih, kjer sem preživel 20 nepozabnih dni, spletel ogromno zanimivih poznanstev in pridobil veliko novih izkušenj.

Pred mano je sedaj kakšen mesec počitka, nato pa sledijo priprave na novo triatlonsko sezono, kjer bom nastopal v kategoriji starejši mladinci. Tako uspešna sezona pa ne bi bila možna, v kolikor me na moji športni poti ne bi podpirali starši, sorodniki in prijatelji. Takšnih uspehov tudi ne bi dosegel brez ekipe, ki stoji za mano - trenerja Klemna Laurenčaka, Grega Zoreta in Leona Obreza, ki je bil spremljevalec na največ tekmah ter Monike Povšič, ki vodi poslovni del ekipe Jan Škrjanc Triathlete. Nenazadnje pa vseh teh uspehov ne bi bilo brez sponzorjev, ki mi zvesto stojijo ob strani finančno in materialno ter mi tako pomagajo zasledovati moje športne cilje. Njim gre prav posebna zahvala.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan


Nova sezona triatlonskih tekem je tu

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 13. 6. 2018

Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega zapisa, ki je nastal takoj po zaključku lanskoletne triatlonske sezone. Najpomembnejša novica je, da je nova sezona triatlonskih tekem v polnem teku in prvi rezultati so odlični. Da pa malo orišem, kako smo do rezultatov prišli, je najbolje, da začnem tam, kjer sem nazadnje zaključil.

Po zaključeni sezoni v jeseni 2017 sem po treh tednih popolnega počitka, v novembru, ponovno pričel s treningi za prihajajočo sezono 2018. Do sredine januarja smo vse treninge opravili doma, v Kamniku ali v Ljubljani. Dvakrat na teden sem pred šolo plaval v 16-metrskem bazenu v Kamniku in dvakrat na teden v bazenu Fakultete za šport Ljubljani. Tekaške treninge smo izvedli predvsem v Kamniku, kolesarili pa smo na gorskem kolesu, vse dokler je vreme to omogočalo. Ko se je vreme toliko poslabšalo, da treninga tudi na gorskem kolesu ni bilo mogoče izvesti, sem pričel s treningi na trenažerju v domači kleti. Pred prihodom na priprave smo doma delali predvsem na bazi, se pravi na količini treninga in nabiranju kilometrov.

Na prve priprave v tujini, kot je sedaj že to postala tradicija, smo se odpravili v prvih mesecih novega leta. Februarja smo se večja ekipa triatloncev iz Kamnika, ki se med seboj dobro poznamo, odpravili na priprave v Španijo, in sicer v mesto Torremolinos. Torremolinos je mesto blizu Malage, kjer so tudi v tem času leta odlični pogoji za trening.

Za kolesarjenje so na voljo odlične ceste s prekrasnimi razgledi, vremenski pogoji pa so že omogočali vožnjo v kratkih dresih. Plavali smo v zunanjem 50-meterskem bazenu, kjer je bila voda ogreta na prijetnih 29 stopinj. Tekaške treninge smo opravljali na bližnjem stadionu in na obali. V Španiji smo delali predvsem na bazi (dolgi treningi in nizka intenzivnost). Ko je bilo doma najbolj mrzlo (-20 stopinj), smo mi dva tedna trenirali na prijetnih 20 stopinjah nad ničlo.

V Španiji smo počasi začeli povečevati tudi intenzivnost treningov. Poudarek smo dali predvsem treningu kolesarjenja, saj nam vremenske razmere takrat tega doma še niso omogočale. Pripravljenost seveda ni bila na najvišjem nivoju, saj se je letos glavni del sezone začel relativno pozno, sem pa vseeno bil zadovoljen z napredkom. Čeprav smo veliko poudarka dali treningu na kolesu, smo delali tudi na izboljšanju plavalne in tekaške tehnike.

V Španijo smo se odpravili s petimi sotekmovalci iz domačega kluba. Moja družba so bili triatlonci Matevž Planko, Domen Obreza, Tjaša Vrtačič in Ajda Ahačič, ki so tudi sicer moje ekipa, s katero treniram doma. Trenirali smo pod vodstvom trenerja Grege Zoreta, uveljavljenega trenerja triatlona iz Kamnika, ki živi in dela na Švedskem. Vsi skupaj smo stanovali v apartmaju v samem centru mesta ter do bazena imeli cca. 800m, do plaže pa dobrih 500m.

V marcu so sledile še ene priprave pred prihajajočo sezono in sicer z domačim klubom Triatlonskim klubom Trisport iz Kamnika. Tam smo trenirali pod vodstvom našega stalnega trenerja triatlona Klemna Laurenčaka iz Ljubljane. Devet dnevne priprave so bile organizirane v Medulinu na Hrvaškem, kjer se priprave našega kluba izvajajo že vrsto let. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno, saj je bilo mraz, in za kolo ali tek se je bilo potrebno dobro obleči. Vsekakor pa je bilo vreme boljše kot doma, saj je omogočalo treninge na prostem, kar pa doma ne bi bilo mogoče. V Medulinu smo začeli povečevati intenzivnost treningov tako, da smo začeli delati več hitrih intervalov.

Pred začetkom sezone sem skušal čim več stvari postoriti tudi v šoli. Prav tako so bili občutki pred prihajajočo sezono zelo dobri. Napredoval sem v vseh treh disciplinah in pred sezono sem se počutil zelo dobro.

Od konca aprila je tako za mano že 7 tekem, od tega 4 v Sloveniji (med drugim tekme za Državno prvenstvo v duatlonu, akvatlonu, triatlonu), kjer sem zabeležil bodisi absolutno zmago ali zmago v svoji kategoriji ter tri tekme v tujini, kjer sem na tekmi za evropski pokal za mladince v Dnipro v Ukrajini dosegel 6. mesto, kar je najvišja uvrstitev v karieri na takšnem tekmovanju dosedaj.

Pred mano pa so pravi izzivi letošnje sezone: v juliju so kvalifikacije za olimpijske igre mladih Španiji ter evropsko prvenstvo za mladince ter seveda do konca sezone tekme za evropski pokal za mladince, kjer so letošnje želje, po lanskoletni skupni uvrstitvi na 17.mesto, seveda poseči še višje.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan


Evropsko obarvana druga polovica sezone

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 13.10. 2017

Druga polovica moje letošnje triatlonske sezone je bila evropsko obarvana. V začetku julija me je čakala glavna tekma letošnje sezone in sicer ETU Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v Litvi. Tja smo se odpravili skupaj s trenerjem Klemnom Laurenčakom in klubsko kolegico Tjašo Vrtačič. Format dirke je vključeval tri polfinala in prvih devet uvrščenih iz vsakega polfinala se je kvalificiralo v finale. Tekmovanje je potekalo na krajši, super sprint razdalji. Kvalifikacije sem uspešno opravil in se z devetim mestom v polfinalu uvrstil neposredno v finale.

Čez dva dni je sledilo finale, pred katerim sem čutil kar veliko tremo. Moja pričakovanja pred finalom glede uvrstitve niso bila velika. Sam sem z uvrstitvijo v finale že izpolnil zadani cilj udeležbe na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince in bil zato zadovoljen. Vendar je poseben občutek biti na startu s 30 najboljšimi mlajšimi mladinci iz cele Evrope. Splaval sem slabše kot sem pričakoval, vendar se je na kolesu večina tekmovalcev združila v eno skupino in v njej sem bil tudi sam. Na kolesu sem poskušal močno delati in če bi se mi ponudila priložnost, tudi uiti. Po trenerjevih besedah sem bil na plavalnem in kolesarskem delu povsem konkurenčen najboljšim. Na tek smo prišli kot ena skupina in kot posledica trdega dela na kolesu noge v teku niso stekle kot bi si želel. Navkljub temu se mi je uspelo uvrstiti na končno skupno 21. mesto med mlajšimi mladinci Evrope. Z rezultatom sem zadovoljen, saj sem primarni cilj uvrstitev v finale uresničil ter pridobil pomembne izkušnje v konkurenci na evropskem nivoju. Tako široka in dobra konkurenca se namreč zbere le enkrat ali dvakrat na leto.

Sledila je moja druga tekma za Evropski pokal in sicer v mestu Tabor na Češkem. Štartna lista je bila obetala močno konkurenco, upal pa sem na uvrstitev med top dvajset. Že na samem štartu sem imel smolo in saj sem se zapletel v vrv, ki so jo imeli organizatorji napeljano, da so nas držali za startno linijo. Zaradi zapleta z vrvjo sem na štartu ostal zadaj in se tako na bojah ogromno »pretepal« s sotekmovalci. Kljub temu sem relativno dobro splaval in sicer na čelu druge skupine, le nekaj sekund za prvo skupino. Na kolesu smo v prvem krogu dobro delali in se malo približali prvi skupini. Vendar smo v drugem krogu popolnoma popustili, tako da so nas celo ujeli tekmovalci iz ozadja. Ko sem videl, da so nas ujeli iz ozadja, mi je kar malo zmanjkalo motivacije za borbo. Tako sem prišel na tek brez potrebne energije in želje po čim boljšem teku ter zaključil tekmo na 28. mestu. Kar pa je žal pomenilo, da nisem osvojil novih točk za skupno uvrstitev za Evropski mladinski pokal.

Naslednja tekma za Evropski pokal za mladince se je odvijala v Lozani v Švici. V Lozano sem se odpravil povsem brez pričakovanj, saj je bila konkurenca na startu izjemno močna, v rangu Evropskega ali Svetovnega prvenstva. Zato je bil cilj udeležbe na tekmi predvsem pridobiti prepotrebne izkušnje tekmovanja v mednarodni konkurenci. Na žalost sem par dni pred odhodom v Lozano zbolel in tako je bil sam odhod na tekmo do zadnjega dne pod vprašajem. Tudi dan pred samo tekmo počutje še ni bilo optimalno, vendar sva se s trenerjem skupaj odločila, da vseeno nastopim. Plaval sem zelo dobro, vendar sreča ponovno ni bila na moji strani, saj sem prvo skupino iz vode zgrešil za 2 ali 3 sekunde. Na kolesu smo v drugi skupini delali dobro in tudi proga mi je ustrezala, saj nas je v vsakem krogu čakal 500m dolg klanec s povprečnim naklonom 10 %. Vendar se je med kolesarjenjem ustvarila izjemno velika skupina približno 50-ih tekmovalcev. Ob prihodu na tek se tako nisem mogel kosati z ostalimi tekmovalci. Na teku mi manjka še nekaj kilometrine in izkušenj iz tako močnih tekem. Zato sem na teku izgubil kar precej mest in zaključil tekmo na končnem 58. mestu. Izkušnje iz takih tekem so zagotovo dobra popotnica za naprej.

Naslednja tekma, ki sem se je udeležil, je bil Ljubljanski dan triatlona, kjer sem nastopil v ekipni preizkušnji. V tekmo sem vstopil zelo sproščeno, saj sem vedel, da sem najmočnejši člen naše tričlanske ekipe. V ekipi sem bil z Leonom Obrezo in Simonom Koželjem. Plavanje sem začel v zame zelo sproščenem ritmu in tako nadaljeval do konca. Na kolesu smo lepo delali in vsak je dal največ od sebe največ kar je zmogel. Na teku pa sem predvsem spodbujal svoja sotekmovalca in ob prihodu v cilj smo izvedeli, da smo osvojili odlično tretje mesto.

Predzadnja tekma za Evropski pokal je bila v Tulcei v Romuniji. Pot v Romunijo je bila dolga, saj smo se na tekmo odpravili z avtodomom. Sama tekma je nadomestila odpadlo tekmo za Evropski pokal v Turčiji. Večino poti sem prespal, tako da vožnja name ni imela prevelikega vpliva. Tekmo sem začel odlično, saj sem se na štartu plavanja dobro postavil in imel odlične pogoje za plavanje. Splaval sem s prvo skupino in na kolesu se je oblikovala skupina šestih tekmovalcev. Sredi tekme na kolesu pa je eden od tekmovalcev »skočil« in nam ušel, v naši skupini pa ni bilo več volje in želje, da bi dobro delali na kolesu še naprej. Tako so se nam tekmovalci iz ozadja močno približali. Z dobro menjavo sem na tek odšel kot drugi, vendar so me kmalu ujeli tekmovalci iz zasledovalne skupine in tako sem tekmo končal na dobrem 9. mestu. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj sem tako osvojil nove točke za Evropski pokal, letos že drugič.

Moja zadnja tekma sezone je bila ponovno tekma za Evropski mladinski pokal, tokrat v Zagrebu na Hrvaškem. Od tekme sem veliko pričakoval in si ob zaključku sezone zelo želel dobrega rezultata. Na plavanju sem začel dokaj dobro in iz vode prišel v drugi skupini. Z odličnim delom na kolesu smo ujeli prvo skupino, vendar sem na kolesu delal pametno in privarčeval kar nekaj moči za zadnji, tekaški del tekme. Na teku sem se počutil dobro in sem dal res vse od sebe ter tako dosegel najboljši čas teka v letošnji sezoni . Zame je to tudi letošnja tekma, s katero sem najbolj zadovoljen, poleg Bleda, kjer sem osvojil 9. mesto in prve točke, seveda. Na koncu sem zasedel 11. mesto in tako tretjič zapored osvojil točke za Evropski pokal za mladince.

S prvo sezono med mladinci in s tekmovanjem na evropskem nivoju sem zelo zadovoljen. Pred sezono sem imel v sebi skrito tiho željo - uvrstiti se trikrat med dobitnike točk na tekmah za Evropski pokal za mladince, kar mi je tudi uspelo. Tri tekme sem zaključil med deset najboljših iz Evrope ter tako osvojil končno skupno 17. mesto v Evropskem pokalu za mladince. S tem skupnim rezultatom sem v omenjenem tekmovanju v sezoni 2017 drugi najbolje uvrščeni Slovenec ter najbolje uvrščeni iz generacije 2001 v Evropi.

Sedaj sledi mesec dni počitka, potem pa nazaj na trening in v priprave na novo sezono!

O planih, željah in pripravah na sezono 2018 pa kaj več drugič.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan


Uspešna prva polovica sezone 2017

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 30.6. 2017

Državno prvenstvo v duatlonu v Ribnici v aprilu je bila prva tekma sezone 2017. Prvič sem nastopil na tekmi v kategoriji mlajših mladincev na sprint razdalji in takoj posegel po najvišji stopnički ter osvojil naslov državnega prvaka. Predvsem sem bil zadovoljen, kako sem opravil s kolesarskim delom. Skupnega rezultata, torej prvega mesta v kategoriji, sem bil zelo vesel.

Takoj po tekmi v duatlonu sem se udeležil priprav - kampa v okviru evropske triatlonske zveze v Španiji. Po vrnitvi iz kampa me je čakala tekma v Lignianu v Italiji, ki je bila moja prva tekma v triatlonu na sprint razdalj (750m plavanja- 20km kolesarjenja-5km teka). Zelo sem bil zadovoljen s plavalnim in kolesarskim delom, malo manj s tekaškim delom tekme. Navkljub temu sem v kategoriji mlajši mladinci zmagal. Sledila je duatlonska tekma v Logatcu, v organizaciji novega triatlonskega kluba Logatec. Proga mi je bila zelo všeč, ker je bila prvotno narejena za dirke z avtomobili, bila je precej široka z lepimi ovinki na kolesarskem delu. Na sprint razdalji sem v svoji kategoriji ponovno zmagal.

Prva tekma za slovenski pokal v triatlonu se je maja odvijala na Ptuju. V svoji kategoriji sem ponovno osvojil prvo, v absolutni konkurenci pa šesto mesto, kjer bi uvrstitev lahko bila boljša, če bi še bolje odplaval plavalni del. S kolesarskim in tekaškim delom tekme sem zadovoljen, a vem, da je še veliko prostora za napredek.

V okviru Gimnazije Šiška, katere dijak prvega letnika sem, sem na posamičnem finalu v atletiki v Mariboru, za ekipo Gimnazije Šiška, na dva tisoč metrov tekel odlično. Željo teči pod šest minut sem uresničil in tekel 5:57. Druga triatlonska tekma v tujini je bila v mestu Manerba ob Gardskem jezeru v Italiji. Osvojil sem prvo mesto v kategoriji in osmo mesto absolutno. Verjamem, da bi v absolutni konkurenci posegel po višjem mestu, v kolikor bi plaval hitreje in ne bi za deset sekund zamudil priključek k prvi skupini na kolesu.

V juniju sem za Gimnazijo Šiška nastopil na šolskem akvatlonu za področje Ljubljane. Osvojil sem prvo mesto v kategoriji ljubljanskih srednjih šol in drugo mesto absolutno. Sledila je triatlonska tekma na Rabu, ki šteje tudi za pokal Alpe Adria in hrvaško mladinsko državno prvenstvo v triatlonu. Na Rab se je odpravila večja ekipa sotekmovalcev iz domačega triatlonskega kluba Trisport Kamnik. Zasedel sem prvo mesto v kategoriji in drugo mesto absolutno. Zadovoljen sem bil s kolesarskim delom, med katerim smo tekmovalci prve skupine uspeli pobegniti ostalim tekmovalcem.

Po tekmi na Rabu sem se udeležil finalne tekme državnega šolskega prvenstva v akvatlonu, kjer sem za Gimnazijo Šiška osvojil drugo mesto. V sredini junija je sledila tekma za državno prvenstvo v triatlonu v Kočevju. Tekme se je udeležilo veliko tekmovalcev iz tujine saj je v Krškem sočasno potekal ETU kamp. Zato so se tekme udeležili vsi, ki so na kampu sodelovali. V svoji kategoriji mlajših mladincev sem zmagal in tako postal državni prvak v triatlonu. Absolutno sem zasedel sedmo mesto. Tokrat sem bil zadovoljen s potekom celotne tekme. V juniju je, kot zadnja sledila tekma za Evropski pokal v triatlonu na Bledu, moja prva na takem nivoju, ki sem se je udeležil do sedaj. Med enainpetdesetimi tekmovalci iz štirinajstih držav sem se uvrstil na odlično deveto mesto in tako osvojil svoje prve točke za mladinski evropski pokal. Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen prav tako pa tudi s samim potekom tekme.

S prvim delom sezone sem zelo zadovoljen, saj konstantno posegam po najvišjih stopničkah v svoji kategoriji, prav tako pa se redno uvrščam med prvih 10 v absolutni konkurenci, kjer so moji sotekmovalci triatlonci, ki so od mene starejši dve leti ali več. Z mojimi dosežki, še posebej z rezultatom na tekmi za evropski pokal na Bledu, sta zadovoljna tudi moja trenerja Klemen Laurenčak in Grega Zore.

Odlično sem tudi zaključil prvi letnik športne Gimnazije Šiška in z velikimi pričakovanji grem v drugo polovico sezone. Že v juliju me čakata Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v Litvi ter tekma za evropski mladinski pokala na Češkem, ki se ju zelo veselim.

< align="justify"p>Za letošnje rezultate v prvem delu sezone gre iskrena zahvala tudi mojim sponzorjem, ki me podpirajo na moji športni poti Petrol, Accuro, Aquamania, Topatlet, Salming, Maksterm.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan


Pred sezono 2017

Avtor: Jan Škrjanc
Datum: 17.5. 2017

Po končani sezoni 2016, v kateri sem tekmoval še v kategoriji kadetov, sem si vzel tri tedne počitka. S sezono 2017 sem namreč prestopil v kategorijo mlajših mladincev in pričel tekmovati na sprint razdalji (750m plavanja- 20km kolesarjenja- 5km teka).

Z domačo ekipo, še vedno pod vodstvom Klemna Laurenčaka in Grege Zoreta, smo priprave na novo sezono začeli v oktobru 2016. Do novega leta sem tako treniral doma, v Kamniku. V začetku januarja 2017 pa sva se z Matevžem Plankom odpravila na dvo in pol tedenske priprave v Španijo. Odšla sva trenirat k triatlonski ekipi iz Univerze Alicante, v istoimenskem kraju. Priprave mi je omogočil moj sponzor Petrol, ki me podpira od junija 2016. Priprave so bile odličen uvod v sezono, ki se pričenja aprila.

V februarju smo se z ekipo za devet dni odšli na priprave v Makarsko na Hrvaškem. Tam smo imeli odlične pogoje za trening, tako kar se tiče vremenske kot športne infrastrukture (bazen, stadion, kolesarske trase). V marcu sem s triatlonskim klubom Trisport iz Kamnika, katerega član sem, za teden dni odšel na priprave v Medulin na Hrvaškem. Letošnje leto smo spremenili lokacijo priprav, ki se je izkazala za izredno primerno.

Konec aprila sem se skupaj s Tjašo Vrtačič udeležil ETU development kampa v Španiji. Na te priprave sem bil poslan s strani Triatlonske zveze Slovenije, ki me je na tovrstne priprave poslala že drugič zapored. Na kampu se zberejo mladi iz vseh Evropskih držav, kjer se triatlon kot šport še razvija. Vseh teh priprav se ne bi mogel udeležiti brez podpore sponzorjev, ki so me podprli v sezoni 2016.

Verjamem, da so tovrstne priprave nujne na moji športni poti za doseganje odličnih rezultatov v sezoni in pridobivanje izkušenj v tujini. Iskrena zahvala gre zato sponzorjem Petrol, Accuro, Salming, Aquamania, Petre, Zarja elektronika, Topatlet, ki so mi stali ob strani.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan